Ločitev, nezvestoba in ljubezenski nasveti

Odgovarjajo: Boštjan Topovšek, Core Energetics telesni psihoterapevt, Mojster Coach Nevrolingvističnega programiranja • Mirjana Frankovič, transkacijski analitik - psihoterapevtka, doktorandka SFU Dunaj • mag. Irma Hus, specializantka psihoanalitične terapije

Naj obdržim otroka ali ne

Default avatar

Tigresss

Tigramsm je napisal/a:
Oprosti, vendar je zelo sebično od njega, da te na nek način čustveno izsiljuje. Praviš, da bi ti zelo zameril, če bi se odločila proti njegovi volji. Nič ne gleda nate, na tvojo voljo. Nič ne gleda na to, da je to tvoje telo, da v tebi raste otrok, ki ga morda ti nikoli več ne boš mogla imeti. Moški so plodni bistveno dlje od ženske, on si bo tudi pri 60 tih lahko našel eno 30 letnico, ki mu bo rodila zdravega otroka. Pravi, da bi imel otroka kasneje, ko bi se potrdilo, da je vajina zveza ok, torej mu boš morala dokazovati, da si vredna, da nosiš njegovega otroka.
Ne vem, kako si lahko ta tip predstavlja, da boš splavila otroka, ki ga nosiš v sebi, obenem pa furala vezo dalje z njim, kot da se ni nič zgodilo. Kaj misli, da bo valina zveza potem kot iz pravljice, ali kaj?!? Ali ti bo ob vsem ugotovljenem zmožen stati ob strani in te tolažiti v hudi čustveni stiski, ki bo po takem dejanju neizbežna? Oprosti, vendar menim, da ne. Ženska, ki tipu splavi otroka, je podzavestno v njem zbudila prezir. Pa čeprav je ta splav sam izsilil. Enako boš tudi ti njega sovražila, če boš dovolila, da te čustveno izsili, da se odpoveš temu otroku. Tako da, razšla se bosta najverjetneje v vsakem primeru. Ampak, v katerem primeru se boš počutila kot zmagovalka? Kot močna ženska? Kot bojevnica za dobroto, mir, ljubezen?
Odločiti se boš morala sama, ampak še nekaj ti moram reči. Praviš, da je materinstvo kot samohranilka le za močne osebnosti. Kaj pa je močna osebnost? Osebnost, ki se ne pusti vplivati čustvenim manipulacijam drugih, med drugim. Osebnost, ki naredi tako, kot ji veleva njen moralni čut, ne glede na to, kaj ji hočejo vcepiti drugi.
Močna ženska ni tista, ki ima dobro službo, stanovanje, denar in vplivne prijatelje. Prosim ugotovi, kaj je tista resnična moč.
Default avatar

Lela_nr2

Draga Tigramsm,

se bolj ali manj strinjam z mnenjem predhodnice. Draga punca, nikar se ne orientiraj samo po tem, kar želi dedec, ker je v drugačni situaciji, kot si ti. In če se ti zgodi, da ne boš več mogla zanositi? Njemu je seveda vseeno, ker bo lahko naredil še na tone otrok. In misliš, da splav vajinega odnosa ne bo spremenil?

Malo čudna se mi zdi tudi logika, da tega otroka on zdaj ne bi imel, ampak mogoče kasneje, če "zlaufa". Če ga je pripravljen imeti kasneje, ga bo prenesel tudi zdaj in pika. Vsega pač ne moreš stoprocentno planirati "po regelcih".

Če si želiš otroka obdržati, mislim, da lahko to storš brez slabe vesti. Prav pa je tudi, da mu daš vedeti, da ne pričakuješ od njega kdovekakšnih denarnih prispevkov, če jih noče dati. Ne boj se preveč glede krize in materialnega preživetja. Ko je treba, se da. Če se je dalo v starih časih, ko so ljudje na kmetih z zelo švoh prihodki nekako preživljali cele družine, se da tudi danes. In tudi moč najdeš - takrat, ko veš, da jo moraš. Vnaprej paničariti nima veze.

Jaz bi mu na tvojem mestu dala vedeti, da je to tvoja lastna odločitev. Če te bo zaradi tega odkorakal, pač bo, se pa tu pokaže, da kot človek ni kaj prida.

Srečno.
Default avatar

Boom

Vidim, da ti je (ob namigovanju na njegov "egoizem") večina svetovala, da ravnaj - egoistično, ob čemer so nekateri ta drugi egoizem spet zavili v celofan neke kvazimorale. Meni pa se njegova reakcija oz. trditve ne zdijo niti najmanj egoistične ampak prej zrele, glede na njegove dosedanje izkušnje tudi logične in ki kažejo na željo po resnem razmerju. Žal si v situaciji, ko se je potrebno odločiti za eno ali drugo (vmesne poti ni). Kljub vsemu pa mislim, da bi lahko imela oboje. Bo pa v tem primeru potrebno tudi nekaj napora vložiti v to, da se v njemu zbudi zaupanje.

Vsekakor se ravnaj pretežno po lastni pameti in občutkih in niti najmanj po nekaterih tukajšnjih nasvetih, ki ti svetujejo moškega uporabljati zgolj kot orodje.
Default avatar

samostojna 50+

Draga Tigrasm,

tvojo situacijo vidim takole:

na eni strani tehtnice je morebiten dober partnerski odnos s tvojim prijateljem (ki je šele na začetku, ni kakšne velike garancije, da bo uspel, posebej še za to, ker je pogoj zanj, da ti splaviš skupnega otroka, ki sta ga po nesreči spočela - to zna biti za vsako mamo zelo boleče in težko je gojiti pozitivna čustva do osebe, ki je zahtevala splav od tebe)

na drugi strani tehtnice pa je življenje tvojega otroka (ki ga oče ne želi imeti) in bi se morala zanj sama odločiti in tudi skrbeti zanj, skratka tukaj pa je otrok, živo bitje, ki ti zna odpreti nova obzorja, z njim boš celo življenje močno povezana, se uresničila kot ženska in mama. Boš pa veliko let zasedena s tem od zjutraj do zvečer, veliko energije in časa bo treba v to vložiti.

Kakorkoli se odločiš, zate ne bo enostavno. Če bi ta moški imel kaj čustev do tebe ali vsaj malo človeške empatije, bi lahko opazil, da si v težki situaciji (in on ti je pomagal tja priti), kakšno velikansko odločitev sprejemaš.... Pa v bistvu ne zmore videti preko svojih strahov, da bo spet privezan na skrb za otroka, ki si ga ni želel. Njemu ni lahko, ti si pa v veliko težjem položaju - zavedaj se tega, kakorkoli se odločiš, boš ranjena in bo bolelo.

No, jaz mislim, če je nekomu skrb za otroke tako težka, potem naj se 100% zavaruje, da otrok ne bo imel. Ali uporablja zanesljivo kontracepcijo ali pa ne seksa. Če pa tvega, potem naj ve, da je tvegal on sam in da bo tudi posledice nosil sam. Skratka ne prevzemaj njegovega bremena, odrasel je in je prostovoljno seksal s tabo.

Na tvojem mestu bi se oddaljila od tega človeka (ki kaže precej nezrelosti) in se odločila sama, po svoji vesti, njemu pa bi samo povedala, kakšna je bila moja odločitev.
Default avatar

Razmisli

Nehajte bluzit o plodnosti.

Če bo ženska v prihodnje želela imeti otroka, ga lahko posvoji. Tudi če si zdaj premisli. Ravno tako ga bo lahko imela rada kot tega zdaj, ki ga dejansko sploh še ni. Je le nek kup celic. To še ni otrok.

Nehajte se sklicevati na to, da je moški po zakonu dolžan plačevati preživnino. Če otroka želi ona, naj ga ona vzdržuje. Ne morete enkrat reči, da je telo ipak njeno in da ona o vsem odloča, drugič pa da je on oče in mora po zakonu plačevati preživnino. Zakaj bi pa on plačeval preživnino, če je njeno telo? Po vaši "ženski" logiki.
Default avatar

En dec

Podpišem, kar je napisal-a Boom.
Dodal bi to, da moraš Tigramsm premisliti ali si bolj želiš otroka (sedaj) ali partnerja.
Imeti otroka brez partnerjevega soglasja je tudi izsiljevanje.
Splav je za žensko (in tudi za čeprav v neprimerno manjši meri potencialnega očeta) stresen dogodek.
Splav se lahko pozabi, za rojenega otroka pa je treba skrbeti.
Tu ni pravih in napačnih poti. Sta dve slabi ali dve dobri, odvisno od tega, kako ju vrednotiš. Gre le za to, da sprejmeš to za kar se odločiš in stojiš za tem. In ne razmišljaš več o drugi varianti.
Default avatar

Tigresss

Boom je napisal/a:
A če se odloči obdržati otroka, bo ravnala egoistično? Zakaj neki?
Odločitev ženske, da ne naredi splava, ni NIKOLI egoistična, ta odločitev je naravna.
Egoistično je, če nekdo žensko na grd, ali pa v celofan zavit način, prisili k temu.
Nočem moralizirati o splavu, kot takem, ampak na vsak način je splav zelo grob in nenaraven poseg v človeško telo. In če te nekdo na nek način proti tvoji volji skuša pripraviti do tega, je to hud egoizem. Ne vem, ali si ti moški, ali ženska. Če si ti moški, potem te do ene meje razumem, saj nikoji ne boš mogel v celoti dojeti, kaj za žensko pomeni to, da se pod njenim srcem razvija novo življenje. Zrel in normalen moški vedno razume željo ženske, da obdrži otroka. Nezrel in egoističen ji bo pa vzbujal občutke krivde, češ da mu bo "naprtila" otroka.

Za veliko stvari v partnerskem odnosu se morata odločati oba, se razume. Ampak v tem primeru, pa ni nujno, da se strinjata oba. Če se ne strinjata ima odločitev ženske tule prednost, saj se gre za njeno telo in življenje, ki se razvija pod njenim srcem. In prav nič ni egoistična, če se bo v tem primeru odločila proti partnerjevi volji. Saj ne gre za to, kje bosta ali ne bosta preživljala počitnic, oziroma kupila hiše.
Default avatar

še jaz

Bom še jaz malo dodala ... jaz sem bila s partnerjem dobrih 8 let, ko sem (sva) se odločila za otroka. tTakoj, ko sem zanosila, je šla najina veza z blazno hitrostjo navzdol. Spremenil se je do te mere, da ga skoraj nisem več poznala ... tako da ... ni garancije ali boš ostal z nekom ali ne ... Poznam pare, ko je ženska zanosila, bila noseča in rodila, potem sta imela prvo obletnico :).
Pri svojih 40 letih ne bi za nič na svetu zavrtela časa nazaj, kar se tiče mojega sončka. Kar ti da otrok, ti ne more dati noben človek na tem svetu!! Ko se ti nasmeji, ko te stisne ... tega se ne da opisati.
pa sva ostala sama, nimam staršev, otrokova babica je umrla ... sama za vse. Kjer je volja, je tudi pot. Pa še to - verjamem, da se vse zgodi z namenom, ne zavrzi tega, kar imaš (malo bitje), ker ... saj veš - priložnost zamujena ....
Partner? hm, če se mene vpraša, bi on bolj na easy. Seveda ga zastopim, najbrž ne želi še enktat od začetka ... Ja, in? Tukaj sta bolj pomembna ti in tvoj otročiček.
Če si pa že sedaj v taki dilemi, da na forumu iščeš odgovor na tvojo odločitev (te NE obsojam) ampak ... a boš sploh kdaj mati, če se odločiš nasprotno?

tik tak tik tak

pa srečno!!

:)
Default avatar

Bum

Hja... po mojem, ne vem, ce je nujno imeti otroka. Sama ves kaksen je tvoj smisel, kaj isces v zivljenju. Po splavu, nisem prepricana, da je nujno, da zenska trpi. To, da on zeli resno vezo ali ne, sploh ni pomembno. Imam pa obcutek, da ne in da si to ti, bolj kot ne, samo zelis. Imam obcutek, da bi on rad nekako nezno znavigiral ven iz tega.

Na zalost, ne glede na zgoraj napisano, poznam veliko zensk, ki so nesrecne kot mati samohranilke in zato ne morejo dati otroku tega kar potrebuje. Lahko pa da se pri 40 stvari nekako obrnejo, kakor pisejo nekateri, in da se lahko posvetis otroku brez obcutka, da nekaj zamujas.. MIslim, da je to tisto, kar je za razmislit. Mislis, da bos veliko zamudila, ce se bos morala posvetiti otroku? Ce je odgovor da potem jaz na tvojem mestu raje nebi.. Prevec ljudi ima otroke in razlaga o svojih 'sonckih', v resnici pa tlacijo jezo, ker se morajo toliko odpovedovati.
Default avatar

matjazko

Če bi bil zrel, resen moški, bi, preden "ga je namočil", uporabil kondom oz. bi omenil zaščito, seveda tudi ti nosiš enak delež odgovornosti, vendar so zate posledice neizpodbitno večje, saj je vso težo odločitve, ki skorajda za nobeno žensko ni lahka, prenesel nate, ti si pod pritiskom sedaj, da izpolniš njegovo zahtevo. On je imel že v začetku plan oz. bolje rečeno neplan za "izhod v sili", da če že ženska zanosi, s katero spi nezaščiten, bo pač naredila po njegovem prigovarjanju splav, čeprav se ni zjasnil, da si otroka ne želi. Ker sta vsak zase delala oz. ni bilo dialoga že v začetku, kako pa kaj, ga jaz na tvojem mestu tudi sedaj ne bi poslušal in se odločil po svoji vesti, kakor piše zgoraj 50+, saj ti je on to povedal mnogo prepozno, da si ne želi otroka, česar pa nezaščiten spolni odnos ni dokazoval.
Mojega hudiča sem prodal svoji duši.
Default avatar

Boom

Tigresss je napisal/a:
Ko smo že pri tem kaj je ali ni naravno, si bom privoščil malo sarkazma (ki pa ni nujno brez zrna resnice). Tako željo ženske po oploditvi in rojevanju kot moško po oplojevanju usmerjajo nagoni. Vendar je pri slednjem v imenu ljubezni do partnerice obče pričakovano, da svoje nagone brzda, medtem ko očitno naj bi za ženske veljalo obratno in celo več: enaka pričakovanja moškega veljajo za egoistična. Je to pravično? [sarcasm off]
Se strinjam. Me pa ob tem zelo čudi, da ti in večina s tvojemu podobnim mnenjem gladko (egoistično?) ignororate avtoričin drugi post, ker je razloženega marsikaj in njegove pomisleke postavlja v popolnoma drugačno luč. Ne vem čemu, vendar je morda vzrok v tipičnem egoističnem ravnanju njegove prve partnerke, ki ga po vsej verjetnosti pač tudi ti ne moreš zanikati.
No, pa smo spet pri mojem zgornjem sarkazmu in prav lahko bi tu napisal kaj ti kot ženska ne moreš dojeti pri moškem. Ampak ne bom, ker se strinjam s trditvijo, da lahko ljudje le brzdamo svoje nagone (moške in ženske) v imenu česa večjega kar se veze dveh tiče in ne nazadnje potem tudi poskrbimo za potomce, ki so pač posledica tega več (ne pa da pričakujemo obratni vrstni red).
To žal sicer drži, kljub vsemu pa moškega to postavi zgolj na nivo oplojevalca (torej orodje), od katerega se potem pričakuje še vloga očetovstva (torej spet orodje) ali - kot praviš po ovinkih- zrel moški je tisti, ki se pri tem vprašanju podredi brez pravice ne le odločanja, temveč tudi brez pravice izraziti mnenje, kajti ponavadi se že to takoj etiketira kot izsiljevanje. Mislim pa, da ima tudi potencialni oče vso pravico svoje mnenje tudi izraziti.

Še to: očitno je, da tudi avtorica ni sigurna, če je obdržati otroka pravilna odločitev in to ne samo zaradi njega. Če bi bila, potem dileme tu niti ne bi izpostavila. Odločanje za novo življenje zgolj na podlagi svoje starosti in biološke ure (torej ne na podlagi iskrene želje), no o tem pa mislim da ni potrebno izgubljati besed. Stvar je podobna stanju pred sto leti, ko so otroke delali na zalogo (ker so računali s tem, da jih nekaj lahko pomre).
Default avatar

Boom

matjazko je napisal/a:
Oprosti, vendar bi po tej isti logiki lahko trdili tudi, da ga tudi ona ni opozorila, da tudi ni zaščitena in da v primeru, če se zgodi, bo otroka obdržala.

Ne! Strinjam se tu le, da oba nosita popolnoma enak delež odgovornosti.
Default avatar

neugodna

Tigramsm je napisal/a:
Tega, kako bodo zmogli, ne vedno nobeni bodoči starši. Si že slišala za primer, da bi kdo otroka dal v rejo, ker mu je bila skrb zanj prenaporna? Ne? No vidiš. To, da za lastnega otroka skrbijo starši, se pa meni zdi naravno. Se mi zdi kar rahlo patološko, da se toliko ljudi obeša na svoje starše (tvoji bi bili glede na tvojo starost verjetno že kar v letih in verjemi, da pri 70 skakat za živahnim dvoletnikom ni ravno piknik).

Glede osnovne dileme si pa niti v sanjah ne upam svetovati. Odkrit pogovor, tudi o tem, kaj bo, če se boš za otroka vendarle odločila. Bo kar odmaglil? Ne bo sodeloval? Kaj se mu plete po glavi? Ne more in ne sme si oprat rok s tem, da reče, da tega otroka pač ne želi. Je žal prepozno.
Lahko pa ti povem, kaj bi jaz naredila na tvojem mestu - otroka bi obdržala ne glede na vse.

Kako sicer ti osebno gledaš na splav? Te bo glodalo? Mu boš zamerila, če bi recimo ostala skupaj in bi čez dve leti načrtno začela delati na otroku, pa ne bi uspelo? Kako bi se počutila, če bi naredila splav, on pa bi te takoj zatem zapustil (ne vem, zakaj imam tak občutek, da bi točno to on tudi naredil)?
Si v letih, ko je odločitev za splav lahko usodna, tega se moraš zavedati. Žal biologija in statistika tukaj nikakor nista na tvoji strani.
Default avatar

moja zgodba

Jaz ti bom pa povedala mojo izkušnjo na kratko.

S fantom sem bila niti štiri mesece, ko sem zanosila. Odločila sva se,da bova obdržala. Takrat sem bila stara 17,on pa 22 . Bila sva še pri starših. Ko sem bila noseča devet tednov in nekaj dni sem povedala doma. Uspelo jim je,da so me prepričali,da splavim. Za tisti splav mi je tako žal, ne bi ga smela naredit . Nekaj mesecev po splavu sem zopet zanosila in imela spontani spav. Takrat mi je bilo še hujše . No v tretje je uspelo in zdej je tu moja princeska . Med to tretjo nosečnostjo sva se vselila v svoje stanovanje,on je medtem dobil je dobil boljšo službo in nama gre. Aja,mesec in pol nazaj sva se poročila .
Da sem takrat splavila mi je še vedno žal,čeprav imam zdej hčerko . In vem,da mi bo vedno . Sem pa takrat imela rok lih na na najino prvo obletnico zveze.
Tako je bilo pri meni,pa imam še dostiii let pred sabo in lahko imam še 15 otrok . Tebi se čas izteka in verjemi,da denar bo . Nama gre vedno boljše,vedno več si lahko privoščiva .. Res je,da sva midva skupaj ampak verjamem,da bi tebi sami tudi uspelo .
Midva imava starše že žive in sposobne ampak jih ne rabiva . Za svojo hčerko bom sama poskrbela. Pa tudi za varstvo . Itak so vrtci . No,moja bo do tretjega leta doma :)
Default avatar

Tigramsm

in ...in ...epilog je...
pred pregledom sem imela prave stiske solze so kar drle od strahu, na samem pregledu me je pa odrešila kar zdravnica. Najprej je čestitala, potem vprašala saj si ga želite kajne, ko sem rekla da ne vem, ker skoraj nimam pogojev in oče ga ne želi. Nakar je kar vprašala če se lahko jutri oglasim ob 8h da me pripravijo in to je to...Zelo sem zadovoljna da me ni kakorkoli prepričevala v materisnstvo in govorila o moji zadnji izbiri itd, ker se bi zagotovo zlomila in zdaj je kar je. Rodila bom še lahko to vem, upam pa da v normalnih pogojih, ko bo zaželjen iz obeh strani in ne bom vsa v skrbeh od kje vzeti denar za nakup stanovanja, avtomobila v katerem se lahko vozi otrok,....torej je usoda vzela zadeve že drugič v svoje roke in poskrbela da ne bo stisk.... Zelo sem vam hvalažna za komentarje in da ste bili tukaj.
Default avatar

še jaz

tvoje življenje, tvoja odločitev

kaj ima s tem usoda ... a sploh veš, kaj je to?

srečno
Default avatar

Tigramsm

...saj ni usoda odločila....tako sem se le izrazila, jaz sem se odločila na podlagi vseh dejstev.

Ta odločitev je bila zame odgovorno delo, pri katerem je bilo potrebno uporabiti dobršno mero razsodnosti, volje, da nisem dopustila da bi me čustva povsem prevzela in sem le tako lahko naredila, kot je bilo najbolje v dani situaciji.
...menim da je občasno potrebno prebrati tudi kaj med vrsticami in ne vse jemati dobesedno :)

Hvala vsem ki ste komentirali in bili tukaj.
Default avatar

ZivelaPomlad

tigrasms, čestitke za pogum in srečno za naprej! Če boš mela pa kako krizo, pa takoj k psihologu, ki se ukvarja s tem (zagotovo obstajajo). Če nisi imela pogojev, ne moreš forsirat.

Moram pa pohvalit post od "samostojna 50+", se mi zdi zelo realen in obenem spodbujajoč. Sem si ga kar shranila.
Default avatar

jest....

spominjam se ene pesmi.....iz neke knjige...

Mami, rado bi se rodil! Rad bi se rodil tako, kot so se pred menoj moj brat in moja sestra! Zakaj si ravno pri meni v dilemu, ali me obdržati ali ne?
mogoče bom prav jaz tisti, ki ti bo v starosti stal ob strani, mogoče bom ravno jaz tisti, ki te bo ob tvoji smrtni postelji držal za roko...

mami rad bi se rodil......prosim, ne zavrzi me samo zato, ker sem se najavil ob trenutku, ki tebi "ni ravno všeč".....



ne razmišljaj, kako in kaj, kako je nastal otrok, je tu! Vprašaj nekoga, ki se 15 let trudi zanositi....otrok ne vpraša, če se lahko spočne, zato ne odločaj o njegovem življenju, zapri oči, predstavljaj si tisto majhno dete, ki se bo čez 9 mesecev, konec poletja, rodilo in ki ti bo položeno v naročje.....takrat te bo groza, da si sedaj sploh pomislila na kaj drugega in pozabila boš na vse dileme!!!!

kdo hoče, najde pot, kdor noče, najde izgovor! srečno!!!!

Moderatorji

Boštjan Topovšek , Core Energetics telesni psihoterapevt, Mojster Coach Nevrolingvističnega programiranja
Bostjan_Topovsek
Mirjana Frankovič , transkacijski analitik - psihoterapevtka, doktorandka SFU Dunaj
MirjanaFrankovic
mag. Irma Hus , specializantka psihoanalitične terapije
Irma Hus