Živjo,

Po ugotovitvi, da v spletnih zmenkarijah preprosto ni mogoče najti sorodne duše, saj si že naprej označen kot seksualni manijak in kjer nimaš niti možnosti obrazložit, da seks ni nikakršna prioriteta, ampak da je prioriteta najti svojo življenjsko sopotnico, sem se odločil, da povprašam še vas tukaj za kakšen nasvet. Ne vem če bo kaj sreče, ne vem kakšni bodo odzivi ( najvrjetneje tako negativni, kot tudi pozitivni).

Sem fant, star 28 let. Po razhodu s partnerico 3 leta nazaj, sem se povsem umaknil od žensk, saj je bila to zame velika preizkušnja in zelo boleče obdobje, zato nisem želel imeti do sedaj nikakršnih intimnih odnosov z ženskami. Sedaj je to obdobje že nekaj časa za mano, tako da sem končno spet pripravljen zaživeti s polnimi pljuči.

Torej…
Samski, drugače Mariborčan, sedaj živim v Ljubljani. Nisem lepotec iz nadaljevank ali modnih pist… nisem tudi grd, niti najmanj… športnik, od šestega leta treniram nogomet. Rad tudi tečem v prostem času.

Dobre lastnosti: Zelo sem komunikativen, punco znam spraviti v dobro voljo, se nerad prepiram, pošten, odgovoren, zvest, ne pijem alkohola, sem za to, da vse stvari delava skupaj, nesebičen, želim osrečiti partnerico. Po naravi zelo miren, ne prenesem nasilja nad ženskami ( in moškimi z ženske strani 😛 😛 hehe).

Slabe lastnosti: Nisem vedno pošten sam do sebe, strah me je zavrnitve, velikokrat ne upam narediti prvega koraka. Včasih sramežljiv. Strah, da bi bil ponovno razočaran. Strah, da bi bil ponovno prevaran ( imam zelo slabo izkušnjo s tem).

Ko gledam svoje sošolce in sošolke opažam, da so že poročeni, imajo otroke, jaz pa pri svojih letih še vedno nič. Ne vem zakaj, res ne. Nikoli nisem imel imel težav s puncami, bil sem priljubljen pri njih, sedaj pri 28 letih je pa že zlo zahtevno dobiti končno tisto pravo punco. Ne vem morda sem prezahteven, saj me privlačijo suhice in punce s športno postavo. Pa ne, da mora biti lepotica tipa filmskih zvezd. Biti mora ljubka, simpatična. Pomembno mi je, da je preprosta, da zna imeti rada in da sprejme človeka takšnega kot je, ne da hoče iz njega narediti idealnega moškega zanjo. Torej, da ima porihtane stvari v glavi. Ne maram prepotentnih meščank, ki mislijo, da se svet vrti samo okrog njih.
Sem preveč zahteven???
Sem preveč zahteven, če bi rad našel punco, ki se ima željo poročiti in si ustvariti družino, imeti otroke??

Malce že tudi sam obupavam nad tem svetom in partnerskimi odnosi. Vsi bi srečno živeli do konca svojih dni, nebi se pa potrudili za to, se kdaj žrtvovali, sklepali kakšne kompromise, mi ki smo new age- evska mladina, se mi zdi da smo zelo zašli s prave poti, kar se odnosov s partnerjem tiče. No, upam upam, da se bo le našla kakšna vredu punca.

Imam prijatelje, imam se s kom pogovarjati, se družiti… vendar se začenjam počutiti osamljenega.

Za vsak odgovorov, tako pozitiven, kot tudi kritiko, bom zelo hvaležen!

Hvala in lep pozdrav!

Pri tvojih letih imaš še ves čas tega sveta….

Sami stereotipi iz nadaljevank. Napačnih.

Spolnost je visoko pomembna v odnosih, samo družbeno nesprejemjivo je o tem biti takoj iskren.
Spolnost pa definitivno determinira odnos. Naj si bo zato, ker je paru pomembna ali ni. Tudi paru, ki je na avtističnemu delu seksualnosti, mejni aseksualnosti je pomembno, da je spolnosti malo.. ali nič.
Spolnost še kako določa stvari.

“Učitelj pride, ko je učenec priden”, pravi star pregovor. Tudi partnerstva pridejo, ko je človek dejansko za to pripravljen.
In če ste dejansko pri rosno mladih letih že tako zatravmirali, da ste s morali vreči v celibat – se bati žensk.. se tega strahu niste niti približno znebili. In če kaj ljudje znajo “zavohati” je to strah in nepripravljenost.

V tem stanju pa boste seveda vedno našli 1001 izgovor. Več, ko jih bo obrnjeno navzven, v zunanji svet, na druge, na ženske.. bolj to dokazuje, da niti približno niste VI pripravljeni.

Pozdravljen
ne bodi tako črnogled. Pa ne planiraj si odnosa do penzije. Pojdi brez obremenitev, če bo zlaufalo super, če ne bo zlaufalo pa tudi OK, boš imel eno izkušnjo več. Govorim iz izkušenj, tudi sam sem v preteklosti preveč razmišljal in premalokrat šel v akcijo. Vse bo OK, samo ne preresno vzet vsega. Tudi to nekaterim ženskam ni všeč.
Pa dosti uspeha in lep pozdrav

Si globoko indoktriniran…
Duš dvojčic ni. Preproste in poštene punce, ki bi poleg vsega še dobro izgledala tudi skoraj ni … oz. jih lahko prešteješ na prste ene roke pa še te so praviloma že oddane.
Vlagaj vase, ne meni se za ostale in od drugih ne pričakuj ničesar. Druži se z ljudmi, a ne bodi spužva, ki vpija vse, kar se drugim dopade. Bistvo je, da si določiš cilje, jim slediš in jih redno dosegaš. Vse ostalo je nepomembna življenjska navlaka.
Če ti v življenju pot prekriža ženska, ki bi ti pasala, gradi odnos z njo tako, kot se gradi hiša – začetek je trdo delo, nato vzdrževanje. Pri tem pa pazi, da te to ne potegne s poti do zastavljenih ciljev. Nič ni bolj odbijajoče kot oseba, ki se v popolnosti prilagaja drugim in zavoljo prilagajanja spreminja tudi lastne cilje.
Glede na to, kar si napisal, ti priporočam branje knjige Ratonal male, od Rolla Tomassija.
Ps: Ženskam je v zahodni družbi v zibelko položena licenca za narcisizem, zato si le redke poiščejo enakovrednega partnerja. Večinoma si izbirajo partnerje, ki na družbeni lestvici kotirajo vsaj dva nivoja višje…

Živjo.

Sem punca tvojih let in tale tvoja objava zveni kot ženitveni oglas popolnega moškega. Če za tvojo objavo zares ni “skritih” namenov in resnično želiš samo nasvet, bi pa opozorila na naslednje: med svojimi negativnimi lastnosti si izpostavil dejstvo, da nisi vedno pošten do samega sebe. To je lahko velika težava, ker če nisi pošten do sebe, kako boš lahko pošten do drugih? Mogoče prehitro sklepam iz svoje izkušnje, ker sem po 5letni zvezi nedavno postala samska prav zaradi tega. Fant v prvi vrsti ni bil odkrit do sebe, kar je vodilo do pretvarjanja in zavajanja “vse je vredu”. Pomembno je, da v tem času ko si samski, intenzivno delaš tudi na sebi in poskušaš omiliti oz. se soočiti s svojimi negativnimi lastnostmi. To velja tudi za strah in za razočaranje, čeprav te dobro razumem, ker tudi sama ne vem, kako se bom v prihodnosti lahko zaupala. Ampak vsak dan si poskušam dopovedati, da ne spadajo vsi ljudje v isti koš. Zdi se mi, da je res pomembno, da si najprej zadovoljen s tem, kar si in s tem, kar počneš. Uživaj v svojih stvareh in nikakor ne delaj nečesa SAMO zaradi drugega, ker lahko hitro zgubiš sebe. Je že lepo, da hočeš partnerko osreči ampak osrečiti te mora tudi ona. Pazi, da ne boš v tej tvoji veliki želji “dobiti si nekoga s katerim si bom ustvaril družino” preveč “delal” samo za to, da bi uresničil ta svoj cilj. To mora biti cilj obeh. Mislim, da se mora to razviti spontano. Prav je, da veš, da si želiš ustvariti družino ampak ne za vsako ceno in ne zato, “ker se to spodobi/ker to vsi delajo”.

Kot drugo, se povsem strinjam s tvojim pogledom o nas “new-agevski mladini”. In to vključuje tudi vzpostavljanje stikov. Več ljudi kot poznaš, več možnosti imaš, da boš našel tisto “tapravo”, vendar na žalost se pri nas vse vrti okoli virtualne (ne)realnosti. Pred nekaj leti, sem delala raziskavo s starejšimi moškimi (60+), kjer se je ugotovilo, da si želijo imeti več prijateljev, a hkrati niso pripravljeni nič narediti za to, da bi koga na novo spoznali. In mislim, da to velja tudi za vse nas. Zato sem sama mnenja, da je pred spletnimi zmenkarijami, tindrom in ne vem čem, potrebno poskusiti z drugimi načini spoznavanja ljudi. Na kateri tečaj si že dolgo časa želiš, pa nisi nikoli šel? Na katero potovanje bi rad odpotoval? S katerim novim športom bi rad začel? Naredi nekaj novega zase in novi ljudje se bodo pojavili v tvojem življenju. Poišči skupine na fb-ju, ki odražajo tebe in mogoče se znotraj skupine s kom pokonektaš. Konec koncev raje uporabi Semaforum za iskanje družbe, namesto da jo iščeš v aplikacijah za zmenkarije. Podruži se s starimi prijatelji s katerimi niste več v stiku in pojdi na vikend trip na drugi konec Slovenije. Izkoristi vse kanale, ki so ti na voljo. Zastavi si cilj, da vsak mesec spoznaš eno (dve/tri/10) novo osebo. Pa ne zato, ker bi lahko bila tvoj potencialni partner, ampak zato, ker se boš od nje zagotovo naučil nekaj novega. Lepega, grdega, pametnega ali neumnega.

Se pa ne strinjam z delom komentarja BDTD, ki pravi, da je vsa “dobra roba” do 30ega že pošla. Vsaj upam, da ne. Tudi jaz bi rada v prihodnosti, ko bom prebolela razhod, našla nekoga, ki bo vsaj povprečnega videza, ki bo vedel, kaj si želi, ki se bo za to trudil in s katerim bom lahko skupaj ustvarjala in gradila svojo prihodnost. In mislim, da ga bom. Prav zaradi te “newagevske mladine” pri kateri je tako lahko odnehati in zapustiti partnerja, ki ni izpolnil “superhero” pričakovanj. Ena je/bo na isti način zapustila enega, kakor je mene zapustil moj bivši. In toliko bolj kot sva zdaj prizadeta, toliko bolj bova v prihodnosti znala ceniti to, česar prej nikoli nisva imela. Če si nekateri ustvarijo novo srečno življenje po ločitvi, ne vem zakaj ne bi uspelo nama na vrhuncu mladosti ;).

Tudi sam imam podobno zgodbo za seboj ki jo še premlevam. Zelo zaimivo se mi zdi tvoje razmišljanje “unatista”. Stvari res niso tako črne in vedno je na koncu tunela luč tako da kar pogumno dalje. “Unatista” vesel bi bil če se mi oglasiš da poklepetava.

O čem bi poklepetal?