Se da to sploh rešiti?
Živjo,
sem 20 letna punca, s fantom (28let) sva skupaj 3 leta. Iz lepega velikega stanovanja sva se preselila v majhno sobo ki nama ju je dala firma. Preselila sem se bolj zaradi njegove službe kot pa moje -.- Naveličana sem, nov kraj, nimam prijateljev, šiht mi je muka. Vzela sem le ker nisem imela druge, plača je katastrofalna. Vedno bolj depresivna postajam. Komaj shajava skozi mesec ker mu mama ne da niti malo milosti pri vračanju denarja kar mu je posodila. Moji starši pa grejo v minus da nama DAJO denar. To niso moje sanje.. 🙁 Tako dobro nama je šlo v stanovanju na drugem koncu države. Planirala sva otroke, dober šiht bi imela… tako pa 1000e in še to mu 300mati vzame brez milosti. Jaz odplačujem šolo in to kar gre. Vse sanje so uničene. Meni pa je to muka. Sama v brezveznem mestu, v majhni sobi v kateri bom doživela živčni zlom namesto da bi gradila sanje… 🙁 Ne vem kaj naj naredim… 🙁 Čisto sem obupana.
Dolgove je treba vrnit. Mama gor ali dol. Nauči se tega …
Ko si še pri učenju, nauči se tudi da so partnerji skupaj in v dobrem in v slabem.
Življenje ni med in mleko. Včasih moraš dotakniti dno da ga znaš ceniti.
Odgovor kaj storiti imaš pred nosom.
ps.
Poznam ljudi ki živijo z 300 evrih na mesec in ne stokajo tako kot ti.
Eni imajo še manj.Ljudje umirajo od lakote. Ti pa bi v lajf !
Kako rečejo ‘Ni bogat tisti ki ima ampak tisti ki malo rabi’. Ehhh punca moja, včasih samo ko ugledaš
sonce je dovolj.