Zdravo,
pišem vam v upanju, da mi nekako svetujete, kaj naj naredim v moji situaciji.

Torej, stara sem 16 let in pol, vesela, energična, delovna, v šoli mi gre super, tudi doma pomagam. Imela sem že 2 fanta, ampak tega ne morem obravnavati kot ”resna zveza”, ker je bila le otroška ljubezen (simpatija). Redno hodim na zabave, se družim s prijatelji, kaj popijem, plešem, nisem sramežljiva pri navezovanju stikov.

No, sedaj pa preidimo k mojemu problemu. Zgodba se je začela maja, ko sem bila na maratonu v Radencih. Bila sem na štartu in sem se ogrevala, ko je k meni pristopil prijatelj iz osnovne šole. Seveda sem takoj opazila, da ni bil sam. Zraven je bil njegov prijatelj, ki sem ga tudi jaz na videz poznala. Približno 5 minut smo se malo pogovarjali, potem pa smo se razšli, ker se je maraton začel. Ves tek sem razmišljala o tem fantu, tudi po nekaj dnevih ga nisem mogla pozabit, ves čas mi je vstopal v glavo, na nič drugega nisem več razmišljala. Na facebooku sva že bila prijatelja in hotela sem ga kliknit na fb, a tu je en velik problem. Imel je punco, že 2 leti. Za to sem vedela, ampak kaj ko si nisem mogla pomagati. In res, v večerih urah sem zbrala svoj pogum in mu napisala hej. Ta ”hej” se je razvil v zelo zanimiv pogovor. Naslednji dan sva se ponovno pogovarjala in tako naprej vsak dan pozno v noč. Slišala sva se tudi po skypu, večkrat me je poklical in tudi jaz njega. Vem, ne mi govorit punco ima. Vem, brezskrbi, a nisem si mogla pomagati, ker mi je vedno govoril, da se s punco samo še kregata in ni to to. To me je ves čas skrbelo, rekla sem mu, da boljse, da se ne pogovarjava, ker bo vse zvedla in bodo sami problemi. On je na to rekel, da mu več ni do zveze s to punco in da hoče samo mene. Enkrat sva se tudi dobila in se o vsem tem tudi n štiri oči pogovorila. Punca je za to izvedela in bila zelo jezna (kako tudi ne). Rekla je da je razočarana nad njim, saj od njega tega ni pričakovala. Oba sta mi govorila, da jima ni do zveze, a narazen nista šla. Jaz sem obema rekla, da se bom odstranila iz njunih življenj. In tako se tudi sem. A ne za dolgo.
Med počitnicami mi je ponovno začel pisati in spet sva se začela pogovarjati. Ne bi se smela, tega se zavedam, a nisem se mogla upreti. Spet pogovori pozno v noč, z njim sem se lahko pogovarjala o vsem. Prav tako je bil odličnjak, odličen športnik, zelo prijeten, lep, od mene oddaljen 10 minut. Nato sva se še tako pogovarjala kaka 2 tedna do začetka šole, ko sem mu ponovno rekla, da je bolje da prekineva stike. On je rekel, da me noče izgubiti, a ker sem jaz vztrajala, je na koncu dejal, da lahko ostaneva v prijateljskih odnosih in da me bo kliknil kdaj na fb.
A me ni. In to me je zelo bolelo. Bolelo me je dejstvo, da je pozabil na mene. Tako sem čakala na njegovo sporočilo cel september, oktober, november, december. Sem mislila, da bo mi bo kaj napisal za praznike, pa mi ni. Zato sem mu to napisala jaz. Malo sem ga vprašala, kako kaj zveza in šola in ker sem videla, da ni najbolj zainteresiran za pogovor, sem mu samo napisala nekaj. Dejala sem mu, da je bil on tisti, ki je rekel, naj ohraniva stike, da je bil on tisti, ki mi je ves čas govoril, da me hoče in da ne ljubi svoje punce, temveč mene. Nato je dejal, da trenutno noče nobenih stikov z mano, ker se spomni na vse prepire z njegovo punco, ampak naj mu dam čas za vse.
Jaz seveda potrta, ker tega niti podrazno nisem pričakovala. Za piko na ”i” me je odstranil na fb-ju in na snapchatu. Okej, razumem. Ni mu do stikov, razumljivo. Ampak on je tisti, ki je rekel, da me noče izgubiti in hoče stike. On je tisti, ki mi je ves čas govoril kako sem lepa in vse lepe stvari, on me je ves čas klical. Normalno, jaz sem se zaljubila vanj, logično. Do njega sem vedno čutila nekaj več in enako je bilo z njegove strani.
Samo nečesa pa ne razumem. Kaj sem mu jaz bila? Zdi se mi, kot da sem zanj bila le igrača, da se je z mano malo pogovarjal, da ni bil tako osamljen, ko se je s punco prepiral. Jaz ga neizmerno hočem. In ne mi govorit:,, 16-letna punca, pa zaljubljena. Ja res je, ker do njega sem in še vedno nekaj čutim. Nemorem mimo tega.
Zdaj pa prosim, da mi samo svetujete, kaj naj storim. Ali naj čakam nanj, dokler s punco ne gresta narazen, ali naj grem z življenjem naprej? Ampak preprosto nemorem navezovati novih stikov. Mi eni fanti pišejo, pa jim sploh ne morem odpisat, ker mislim samo na tega fanta.
Hvala za vse odgovore že vnaprej.

Živjo.
Po napisanem bi rekla,da fant še sam ne ve kaj bi rad. On dobro ve,da tebe lahko dobi kadar koli hoče. Sedaj,ko je prekinil stike s teboj – očitno želi biti v zvezi s svojo punco še naprej – ti svetujem,da ga ne kontaktiraš več in poizkusi se pogovarjati oz. “tipkati” s kakšnim drugim fantom. Boš videla lahko,da boš našla nekoga ki mu je mar zate in si želi biti s teboj ne,da bi se samo igral s tvojimi čustvi.
Potrudi se iti naprej in pozabiti na tega fanta – verjetno ga tudi boš ,če boš pustila k sebi kakšnega drugega. Boš videla čez nekaj časa bo tale fant samo preteklost.

Največ kar lahko narediš je pravzaprav to, da ne narediš nič konkretnega. Zelo veliko pa vseeno lahko narediš; in to je, da sprejmeš sebe in vse kar se ti dogaja.
Zakaj pa ne sprejet VSA čustva, ki jih imaš?
Se ne bi pravzaprav bolje počutila, če bi ti nekdo rekel, da si čist ok in da je vse ok, tudi če hrepeniš, če tisti trenutek tega (al pa njega) nimaš, če ne moreš drugim fantom odpisat?
Zakaj bi bilo treba vse to nekam takoj pomest, zanikat rešit in bit super duper happy?

Sprejmi VSE kar čutiš in kar se ti dogaja, in sprejmi tako, da se zaveš, da je vse to kar čutiš, čisto ok, čeprav trenutno nisi najbolj happy. So what. Še vedno si vse to ti, in SI ok.

Njegovo obnašanje pa ima lahko več razlogov:
– prvo je, da ne ve, kaj bi sploh rad..kar je btw normalno
– hoče bit, noče bit s tisto punco, je še vedno z njo al pa ni, pomoje tudi s tem ni čist na jasnem
– lahko da si mu res všeč (verjetno si mu, ker se je kot praviš precej časa pogovarjal s tabo)
– lahko pa da si je potem želel tudi kaj več, in je ugotovil, da tega ravno ne bo (ko si mu dala vedet, da želiš prekiniti stike z njim)
– to, da je hotel ostat “v prijateljskem odnosu”, a si je potem premislil, pa je lahko tudi, da si je tega resnično želel, a hkrati da se je ustrašil, da verjetno nisi zanj samo bežna “ta hitra” varianta, ampak, da se pri tebi lahko vse bolj zaplete (pogovori, zaljubljenost, resna veza itn..), kar si pa verjetno ne želi, če je bil v že eni “daljši” vezi.
In konec koncev, kdo si pa želi pri teh letih nekaj blazno resnega?
Poglej si samo tale forum in teme starejših, ene same težave imamo s to blazno resnostjo vsepovsod naokrog.
Pusti času čas..tudi vsem čustvom, ki te trenutno “odsedajo”..pusti jim prosto pot..
..in..če sta su “usojena”, kot prijatelja ali tudi kot kaj drugega, verjemi, da si bosta prišla naproti.

Te čisto razumem, to je življenje. Odraščaš in se (prvič) srečuješ s kompleksnostjo in tudi težavnostjo ljubezenskih odnosov. Gotovo je le nekaj – to ne bo tvoja zadnja žalostna izkušnja na ljubezenskem področju. In ne morem ti kaj pametnega svetovati. Svetoval bi vama pogovor, ampak če se on noče pogovarjati, ga v to ne moreš prisiliti. Prav tako se mi zdi, da je v življenju in sploh v ljubezenskih odnosih tako, da ima vedno nekdo moč nad drugim. Ljubezenska energija je redko v ravnovesju. Moč ima običajno tisti, ki manj ljubi. In tokrat to nisi ti.

Po drugi strani pa vedi, da te vse najlepše še čaka. Čakajo te nore in nepozabne stvari.
Sedaj ti to ravno ni v tolažbo, vem.

Kaj si mu bila?
Prijetna znanka, verjetno se je malo zatreskal vate, pa te potem spet pozabil.
To je vse šola življenja, zate in zanj.
Pri tvojih letih mi je en fant prek kolegice dal svoj naslov (takrat še ni bilo interneta in mobitelov). Večkrat so šibali taki listki, ker nam je bilo preveč nerodno reči v živo – danes pač take stvari opravimo prek socialnih omrežij in tako naprej.
In ko sem mu pisala, mi je odpisal dve besedici: Jebi se.
Ali pa je kaka kolegica/prijateljica rekla, ta pa ta je vprašal, ali boš prišla v petek na žur, ko sem bila tam, me je pa ignoriral 🙂
Moja največja osnovnošolska simpatija me je enkrat pozimi vdano čakal pred telovadnico, ko sem bila na treningu. Sem ga videla skozi okno in mu pomahala, on je pomahal nazaj, ko sem po treningu vsa vesela prišla ven, je pa rekel, ah, zdaj je pa prepozno 🙂 Kr neki. Še nekaj let sva se potem občasno takole “driblala”.

Pri 16 se ti po mojem dva dneva zdita kot desetletje, v tem času se lahko vse spremeni. Ti pa le sprejmi vabilo kakega drugega simpatičnega fanta. Saj ni treba, da je vsak zmenek že usoden. Uživaj v prijetni družbi, spoznavaj nove ljudi, uči se.

Kača me je zapeljala ! (je rekla Eva v raju)
Iščeš izgovore. Ja ! Si pač kljub vsemu zavestno se vpletala v njun odnos, VEDOČ, da je vezan.

Iz tega sledeč je tebe samo skrbelo RAZKRITJE, ne pa tudi NJENA čustva. Graditi svojo srečo na plečih NESREČE DRUGIH je ne samo tvegano, temveč tudi nepošteno. Tebi je ugajala pozornost, ta negotovost, nevarnost (like all wimen).

Ti imaš hude težave z samokontrolo – preveč permisivne vzgoje doma ?

Ta fraza (prijatelja) zveni že tako ameriško, da je smešno – to je samo nepogumnost, da te pošlje v 3PM (da se ti ali ne zameri oz. da te ima “na rezervi” – ker je videl, da si šibkega duha, ker si ti začela s komuniciranjem).
Karma – ti si se vpletala v njun odnos, sedaj se ti je pa vrnilo z odvračanjem pozornosti. Ne goji pričakovanj (nasplošno) – boš manj razočarana. Sploh pa ne v “tvegane investicije”. Pri tvojih letih fantje so – rajši vloži sebe v šolo, znanje, itn.

A si ti mogoče pomislila, da sta onadva mogoče imela težave in je on takrat na maratonu do tebe pristopil, ker je hotel tako (na dolgi rok) “preveriti” kako je še zaželjen pri drugih puncah ? In da si bila ti samo test za njegov ego ? Ti si pa nasedla s tem njegovim odvračanjem pozornosti (potem ko ti jo je namenil). Poglej si Vroomovo teorijo pričakovanja. Manipulacijsko orodje 1A !

Spet tvoja pričakovanja. Tip je vezan, ne glede na to ali ima težave ali ne. Ma kere miši-iz-slona delate s temi e-omrežji ! Tisto kar ti je rekel za “just/at least friends” je SAMO FRAZA (uvožena iz onkraj PC SJW-jevskega Zahoda).

Reverse victim shaming tactics – ne pozabi, da si bila TI TISTA, ki se je takrat odločila elektronsko nadaljevat komunikacijo. Če bi se takrat vzdržala, ne bi imela sedaj “čustvenih ran”. Ženske se že enkrat naučite avtorefleksije in priznavanje lastne odgovornosti.
Ja, si se opekla, nauči se kaj iz tega in se prihodnjič izogibaj vezanih. Za takšne stvari se marsikje streljajo ali pa kibernadlegujejo. Imaš srečo, da je bila njegova punca toliko glupa in neposesivna, da se ni spravila nate (da je izključno samo tipa krivila; feminism traits here ?). Ker za tango sta potrebna dva.

Druga opcija – živi naprej.
Ja lahko, da se ti zgodi, da boš zaradi te “slepote” spregledala katerega, bolj vrednega, ker boš skozi fiksirana na samo zgolj tega “cagajevca”. Sicer pa premlada si še.
Ja a s starši se nič ne meniš o teh medosebnih odnosih ? Ali pa s sestro, bratom (če ga/ju imaš) ?