Pa to je ena dobra novica! Prva babiška hiša pri nas
http://www.zurnal24.si/naslovnica/prva-bo-varnost-matere-in-otroka-208278/clanek
Zalka je to res? Je to sploh res? Saj ne morem verjeti. Upam da je res tako lepo kot se sliši. Namreč da je to hiša topline in babic, ki vedo zakaj si prišel ravno v to hišo in da na koncu ni porod eno veliko razočaranje …
Sem dva meseca pred porodom in takoj danes pokličem v Postojno in povprašam. To bo moj drugi porod. Ža za prvega sem bila zagreta za “naravno”, bila na vaših predavanjih. Kot prvorodka sem rojevala celih 17 ur (štejem od prvega popadka na 5 min) v LJ porodnišnici brez umetnih popadkov. Tudi tokrat se čutim dovolj močna da tako želim še enkrat. Oz. še korak dlje … nežno babico, razumevanje, toplino, tišino in pritajene luči, ko se rodi otrok. Pa končno porod mogoče na pručki ali kako drugače, samo ne leže, kajti to pa mi le ni uspelo v LJ 🙂 Sem bila na koncu vseeno prešibka, da bi jim razložila kako želim.
Imate tukaj pri tej hiški tudi vi prste vmes? Kakšen dobronameren nasvet, preden pokličem in si pridem pogledati?
Pred to novico sem si srčno želela roditi v hiši Isi Noreia pa žal nimam dovolj financ … res žal, da mora biti to mejnik 🙁 Tako da sem že razmišljala o posojilu, sedaj pa tale novica, ki je tudi finančno bolj prijazna zame.
Draga Titasa,
vesela sem vsakega napredka in novih možnosti, ki razširjajo izbiro porodnih okolij in s tem (upam) tudi poglobljenih in sodobnih pristopov k porodni pomoči. Dolgoročno bi bilo zelo smiselno, da tovrstna ponudba ne predstavlja dodatne, nadstandardne storitve – tu bo treba vložiti nekaj premisleka in dela; po mojem mnenju je osnovna porodna pomoč pravzaprav babiška pomoč pri fiziološkem porodu – to bi bilo morda boljše izhodišče (zahteva pa to obrat v razmišljanju in delovanju).
Kmalu boste rodili, zato je res smiselno, da obiščete hišo in se pogovorite ter zbližajte vašo vizijo in vaš pogled na porod s pogledom tistih, ki (če je le mogoče) bodo najverjetneje pri vašem porodu pomagali. Vprašanja, ki jih v knjigi Moj porodni načrt niza gospod Marsden Wagner (Založba Sanje, Ljubljana 2008), so vam pri tem lahko v veliko pomoč (na primer kakšno je vaše stališče do gibanja med porodom, kako je s pitjem izotoničnih tekočin med fiziološkim porodom, katere metode za lajšanje porodnih bolečin priporočajo in znajo svetovati in uporabljati, kaj svetujejo za zaščito presredka med porodom…..)
Želim vam prijetno srečanje, veseli bomo vaših vtisov,
naj bo vaš porod osrečujoč,
Se strinjam, vsak napredek je zelo dobrodošel pri nas. Se pa sprašujem, kakšne so dejanske možnosti porodnice, da rodi v tej hiši, glede na to, da je stanovanje samo eno, povpraševanje pa – tako mediji – veliko? Mene bi zadeva zanimala, ampak ker mi te možnosti dejansko ne morejo zagotoviti, ampak obstaja možnost, da pristanem na klasičnem porodu, bom vseeno odšla v tujino.
Aja, pa še nekaj me moti. Ne samo, da je plačilo storitve 100 € na dan (to še nekako razumem), ampak je tukaj še obvezno doplačilo za izbrano babico (trenutno 200 €).
Jaz to tako razumem: http://www.bolnisnica-po.si/
Jaz to tako razumem: http://www.bolnisnica-po.si/%5B/quote%5D
Ja, sem preverila, je žal res – malce me je zavedla nepopolna informacija iz medijev. Sicer po eni strani razumem – plačaš tisto, kar imaš nadstandardno v primerjavi z drugimi porodnicami. Po drugi strani pa se mi zdi, da če plačuješ zdravstveno zavarovanje, da bi vsaj izbira babice (z vsem spremljanjem med nosečnostjo) morala biti del tega zdravstvenega paketa. Je pa tudi ponekod drugod tako, da si lahko pred porodom izbereš babico, ki te spremlja in plačaš ta nadstandard. Ne vem, meni se zdi to socialno krivično.
Sicer se pa sprašujem, kako je sistem plačevanja poroda urejen v drugih državah. Kaj je in kaj ni nadstandard, kaj vključuje zdravstveno zavarovanje in kaj se doplačuje. Ali kdo to spremlja?
Pozdravljeni,
Na temo babiške hiše v Postojni spodaj kopiram članek avtorice Katje Božič, ki je bil objavljen v reviji Jana, v torek 9. avgusta 2011. Zgodba nam podaja pričevanje porodnice, ki je tam doživela popoln porod in babice, ki jo je spremljala.
Kakšne pa so vaše izkušnje? Je še katera rodila tam in je pripravljena zaupati svojo zgodbo? Kako potekajo priprave oz. pogovori ob obisku babiške hiše? Ali je res možno izbrati babico in je le-ta potem za porodnico vseskozi dosegljiva? Ali obstajajo še kakšni drugi kriterji (poleg teh navedenih spodaj v članku), ki določajo ali gre ženska lahko rodit v babiško hišo ali ne? Ali porodnico v babiški hiši lahko spremlja doula?
Glede na to, da je babiška hiša odprta že od začetka aprila in da je vseskozi zasedena, je moralo tam roditi že precej Slovenk.
Z veseljem bomo prebrali vaše pisanje na to temo.
Hvala, s.
———–
Naravni porod v postojnski babiški hiši
Bilo je popolno!
»Bilo je popolno,« je bila nad svojim naravnim porodom v prvi babiški hiši, apartmaju, ki so ga v aprilu odprli v postojnski porodnišnici, navdušena Ljubljančanka Urša. Ob pomoči babice Teje Zakšek, sicer vodje katedre za babištvo na zdravstveni fakulteti, in partnerja, je pred mesecem dni tamkaj rodila sinka. Nad naravnim rojevanjem je bila navdušena še preden je sploh razmišljala o svojem otroku. Ker so Slovenke še do nedavnega hodile rojevat v porodne centre v tujino, je bilo odprtje slovenske babiške hiše tudi za Uršo, ki je bila v tistem času že blizu poroda, torej kot nalašč.
Tekst: KATJA BOŽIČ, foto: ŠIMEN ZUPANČIČ in Bolnica Postojna
»Naše izkušnje z naravnimi porodi v babiški hiši do sedaj, so presenetljivo dobre,« pravi pomočnica direktorja za področje zdravstvene nege Jana Čelhar. V začetku jih je bilo sicer malce strah, kako se bodo nad to možnostjo odzvale slovenske porodnice. »Ampak tako je vedno, ko človek uvaja nekaj novega. Toda apartma je vseskozi zaseden, vsi porodi so bili idealni in brez zapletov.« Odprtje babiške hiše, pravijo v postojnski porodnišnici, je bil nekakšen kompromis med porodom na domu in porodom v porodnišnici, njihova prednost pa je, da ponujajo domačnost in so hkrati del bolnišnice, kjer je najnujnejša pomoč blizu. V babiški hiši seveda lahko rodijo tiste nosečnice, ki si to resnično želijo, hkrati pa je pogoj, da je njihova nosečnost potekala brez težav. »Mesec dni pred predvidenim terminom poroda pride nosečnica k nam na razgovor, pove kakšne želje ima, mi se prepričamo o njenem zdravstvenem stanju.« So namreč zelo previdni, v babiški hiši ne more roditi nosečnica, ki je prvič rodila s carskim rezom, ali če ima kakšne hude alergije, obolenje srca, razne kronične bolezni. »Običajno prinesejo s seboj tudi porodni načrt, ki ga shranimo in ko gospa pride na porod, smo že organizirani in vemo, kako pristopiti k njej.« Pogovor z nosečnico po navadi vodi že izbrana babica.
Uršina zgodba
»Od vsega začetka nosečnosti sem si želela naravni porod. Razmišljala sem, da bi rodila doma, ampak za to moraš v Sloveniji najeti tujo babico. Razmišljala sem tudi o porodnem centru v Avstriji, kjer je potrebno plačati okoli 2000 evrov, potem pa sem na predavanjih pri društvu Naravni začetki slučajno izvedela, da so odprli babiško hišo v Postojni,« razlaga naša sogovornica. Ko je razmišljala o tem, koga si želi pri porodu, je bilo jasno, da seveda partnerja in pa babico, ki bi ji lahko zaupala. Ko je spoznala Tejo Zakšek, pravi, je takoj vedela, da je ona prava oseba. Njen partner sicer priznava, da ga je v začetku malce skrbelo, kako bo. »Dokler vsega skupaj ne izkusiš, pravzaprav sploh ne veš, kaj te čaka. Najprej si malce skeptičen, saj tak porod ni čisto običajen. Seveda pomisliš, kaj bo, če gre kaj narobe,« pravi. Toda tudi on se je povsem sprostil, ko je spoznal Tejo. »Že po nekaj stavkih me je prepričala. Poleg tega je pa zraven babiške hiše tudi bolnišnica, tako da so zdravniki na dosegu roke, če bi šlo kaj narobe. Na koncu pa se je vse skupaj dogajalo tako zelo spontano, zaupal sem, da se bo vse v redu in izkušnja je bila res lepa in nepozabna!«
V porodnišnico!
Bodoča mamica je držala pesti, da bo na dan njenega poroda, ki se je, zanimivo, zgodil točno na predvideni datum, prosta tudi njena babica. »Dogovorili sva se, da jo lahko pokličem kadarkoli, tudi sredi noči. Še dan pred rokom, sem imela popadke na sedem, do osem minut in moja ginekologinja mi je svetovala, naj grem naslednji dan kar v porodnišnico, da mi bodo dali umetne popadke in bom rodila, pa sem rekla, da tega pač ne bi. Poklicala sem svojo babico, ki mi je razložila, da ti popadki odpirajo porodno pot in da bi lahko trajali tudi ves teden. A uro zatem mi je pri kosilu odtekla voda, zato sva se s partnerjem takoj odpravila v porodnišnico.« Tam so napravili pregled, preverili bitje otrokovega srca, nato pa so ju napotili v apartma, ki je bil k sreči prost. Čeprav sta bila tam sama, sta vedela, da se lahko kadarkoli obrneta na babico ali zdravnike v bližnji porodnišnici. »V porodnišnici so mi povedali, da tak naravni porod lahko traja tudi dva dni in me na ctg naročili čez osem ur.« Pomislila je, da gotovo obstaja kakšna rešitev, da porod ne bi trajal tako dolgo, zato se je spomnila vizualizacije iz knjige Modrost rojevanja, s katero si je pomagala, da se je hitreje odpirala. Kmalu so si popadki sledili že na dve minuti. In vse skupaj se je začelo odvijati hitreje. Na naslednjem ctg-ju čez pet ur je bila odprta že šest prstov, popadki so se vrstili na minuto in bil je čas, da pokličejo babico, ki je bila že čez deset minut pri njima.
»Želela sem si da bi se med porodom lahko čim več gibala in bila v pokončnem položaju. Popadki so me namreč v ležečem položaju veliko bolj boleli, kot če sem se gibala.« Vmes so začeli polniti bazenček za končni del poroda, saj si je želela roditi v vodi. Med popadki ji je bila v veliko pomoč partnerjeva ljubeča podpora, pa tudi njegova masaža. »Babica pa me je od časa do časa ščipala po stegnih, kar je zelo pomembno, da sprostiš stegenske in ritne mišice, ki jih med popadkom sicer avtomatsko skrčiš.« Teja je vseskozi nadzorovala celotno situacijo, a je Uršo vseeno pustila njenemu ritmu. »Zdela se mi je fenomenalna. Vseskozi sem čutila njeno prisotnost, vedela sem, da ima vse pod kontrolo in da bo vskočila, ko se ji bo to zdelo potrebno, od časa do časa me je tudi spodbudila. Od partnerja sem tako dobila vso potrebno ljubezen, od nje pa popolno varnost. Ko sem se prepustila, me je telo samo vodilo skozi porod. Čeprav se je bolečina stopnjevala, se mi je v neki fazi zazdelo, kot bi se začela manjšati, sama pa sem začela uživati. Bolečina je bila takrat manjša kot užitek. Spomnim se, kako sem vmes tudi pomislila, kakšna modrost je v bistvu v telesu, ki samo naredi vse potrebno.«
Dobili so fantka
Po zadnjih treh urah poroda v vodi je fantiček končno ugledal luč sveta. »Občutek imam, da me porod ne bi čisto nič manj bolel, če bi dobila sredstva proti bolečinam, saj se mi zdi, da so mi v neki fazi čustva in hormoni omilili bolečino.« Še ko je bila v vodi, ji je babica novorojenčka zavila v rdečo brisačo (ki naj bi ga spominjala na maternico) in ji ga položila v naročje. Tako sta počakala, da mu je nehala utripati popkovina, ki jo je očka potem prerezal. Otročka je nato prišel pogledat še porodničar, babica pa je z mlado družinico ostala še tri ure, dokler ni bila prepričana, da je vse v redu. Novopečena družinica je v apartmaju ostala še tri dni, vsak dan so jih zdravniki hodili gledat, mamici so pokazali osnovne stvari glede nege in oskrbe dojenčka, enkrat na dan pa so ga vozili tudi na vizito v porodnišnico. »Zdi se mi, da je za družinico zelo pomembno, da je lahko skupaj tiste prve dni po porodu. Midva s partnerjem sva se še bolj povezala. Moj porod je trajal slabih pet ur, kar je za prvi porod precej malo, so mi rekli. Meni pa se zdi, da sem bila v tem času najbolj v stanju meditacije, kot kdajkoli prej.«
Teja Zakšek – babica
Ženska naj se sama odloči, kaj je zanjo najbolje
Teja Zakšek, vodja katedre za babištvo na zdravstveni fakulteti, ki dela občasno tudi v Porodnišnici Postojna, je vodila največ porodov v postojnski babiški hiši. Bolj kot le za naravni porod se zavzema za pravico do informirane izbire. »Kar pomeni, da se ženska na podlagi pravilno predstavljenih informacij sama odloči, kaj je zanjo najbolje,« pravi. Po študiju se je vpisala na magistrski študij babištva v Glasgowu, kjer so se ji odprla vrata v nov svet babištva, ki ga v Sloveniji do tedaj ni poznala.
Kaj lahko poveste o porodu iz opisane zgodbe?
Če je ženska močna, če se odloči za tak porod in se počuti varno v okolju, v katerem je, potem enostavno, kot sem že rekla v nekem drugem intervjuju, drugega dela, kot da opazujem in spremljam, da vse poteka naravno, pri takem porodu nimam in tudi tukaj je bilo tako. Porod je samo akt, finalno dejanje, priprava na tak porod pa poteka že v vsej nosečnosti. Ta mamica se je zelo dobro pripravila na porod. Brala je literaturo, poiskala vse potrebne informacije, si ogledala filme s to vsebino in je vedela, kaj lahko pričakuje. Že na našem prvem srečanju je zelo dobro vedela, kaj hoče. To mi včasih manjka pri kakšnih ženskah, kajti vse si ne predstavljajo, kaj naravni porod pravzaprav pomeni. Vse sva izpeljali tako, kot smo si želeli.
Kako vidite odločitev postojnske porodnišnice za babiško hišo?
Na ta način so se približali ženskam. Tudi ko so ponudili epiduralno analgezijo so naredili korak naprej. Glede na to, da pa so ta projekt naredili skupaj z Ministrstvom za zdravje, vidim to tudi kot en korak k reorganizaciji ginekološko porodniške službe – k večji avtonomnosti babic. Avtonomna babica bi sama skrbela za zdravo nerizično nosečo žensko od nosečnosti do poznega poporodnega obdobja. V primeru komplikacij, pa bi jo napotila h ginekologu porodničarju. In babiška hiša je poskus ter začetek tega, zato smo veseli te iniciative postojnske porodnišnice.
Toliko je različnih informacij, koga naj ženska posluša, ko se odloča za porod?
To je dobro vprašanje, ker so nekatere šole za starše dejansko tako grozljivo medikalizirane, da ženska ne dobi informacij osnovanih na znanstvenih dokazih ampak na rutini, ki se opravlja že trideset let. Tu so še neka društva, ki se borijo za bolj humaniziran porod in so po mojem mnenju trenutno še najbolj pravi naslov, a vseeno je treba najti neko srednjo, zase ravno pravo pot. Po moje je najpomembneje poslušati intuicijo in se pogovarjati z ljudmi, ki imajo izkušnje, ne glede na to, ali so bile dobre ali slabe.
Kako poteka vaše delo pri naravnem porodu?
Vse se začne z obiskom porodnišnice in z informativnim pogovorom, ko nosečnico spoznam, vidim, kaj si želi in ji povem, kaj ji lahko nudim, skupaj pa potem poiščeva neko srednjo pot. Dobro je, da se porod začne naravno, sam od sebe. Zaradi tega se mora ženska pripraviti na daljši porod, kot je običajno. V babiški hiši ni pospeševanja porodov in ne lajšamo bolečin z zdravili. Ko nastopi čas za porod, me ženska pokliče, iz pogovora pa ocenim, kdaj je pravi čas, da pridem v porodnišnico. Tam jo pogleda ginekolog, ki se odloči, ali izpolnjuje kriterije za babiško hišo, potem pa se porod spremlja in čaka. V tem času ženski pomagam lajšati bolečine brez uporabe zdravil – z masažo, obkladki, aromaterapijo, na voljo je bazen in vse ostalo. V porodni hiši je lahko z njo tudi več ljudi, ki si jih želi ob sebi – lahko je to partner, lahko tudi otrok. Večkrat opazim, da partnerji ali drugi bližnji, celo bolje lajšajo bolečine od mene, ker žensko dobro poznajo. Pomembno je tudi, da čim manj s kakršni koli intervencijami posegamo v njo porodnico. Dobra babica ne rabi žensko pogosto pregledovati vaginalno, ker že po njenem načinu vedenja, po lokaciji bolečine, točno ve, koliko je odprta in kako daleč je. Ko pride čas, ženska rodi na postelji, blazini, ki jo imamo na tleh, ali v bazenu. Odloči se lahko za tisto pač, kar ji ustreza. Jaz jo pustim, da spontano pritiska in potem na koncu otroka dejansko samo ujamem. Vedno poskusim tudi motivirati partnerja – moja roka na nosečnici nima tolikšnega pomirjevalnega vpliva, kot ga ima njegova. Po porodu poskrbim za varno in zadovoljujočo ločitev otroka od matere. Pri naravnih porodih je prav počakati, da popkovina neha utripati in da se posteljica porodi v svojem časovnem okviru. Na koncu skuham metin čaj za krčenje maternice ali kakšno drugo naravno sredstvo, tri ure po porodu pa še vedno spremljam krvavitev in kako poteka navezovanje mamice na otroka.
Ali današnje generacije babic vzgajate kaj drugače, kot so jih nekoč?
Gotovo dobijo širši pogled, širšo paleto informacij, kot so jih včasih. Danes jih seznanjamo z novimi kliničnimi raziskavami in znanstvenimi dokazi, ki jih je veliko. Prav tako imajo možnost izobraževanja v tujini in prisostvovati porodu v babiški hiši. To jim da drug ‘nemedikaliziran’ pristop k porodu, ki ga v prejšnjem sistemu morda niso imeli v tolikšni meri.