Zanima me, kakšno je vaše mnenje o farsi, imenovani maturantski ples. To nas namreč čaka letos. Ali bolje : čaka MOJO IN MOŽEVO denarnice. Do letos se s tem nisem kaj prida ukvarjala, sedaj pa, ko mi hči govori, kaj vse bo treba kupit, plačat…, se začenjam spraševati, kdaj so zadeve prispele tako daleč. Da se grejo takele komedije zaradi stvari same in ne več zato, da bi se na koncu četrtega letnika prijazno in lepo polsovili eden od drugega. Ne, ni dovolj da prideš lepo oblečen (po svojih zmožnostih) in zaplešeš, če ti paše, sicer pa ne. O ne. Treba je plačati tečaj četvorke (ki je nikdar več, ampak res NIKDAR VEČ v življenju ne bodo niti povohali, kaj šele plesali), treba je nevem kakšne večerne toalete, treba je v Cankarjev dom, treba je najet moderatorja da prireditev vodi…..čakajte no malo. Zakaj smo mi lahko čisto lepo preživeli z običajnimi malo lepšimi oblekami? Zakaj smo lahko preživeli brez večerje? Zakaj smo lahko prireditev vodili SAMI? Resda se je sem in tja kaj zalomilo, ampak je cela stvar s tem dobila prisrčno, osebno noto in prav zaradi teh “pomot” svojega plesa ne bom pozabila. Pri vsem skupaj me še najbolj razpištoli naslednje: razredničarka moje hčere si je pred razredom dovolila naslednjo izjavo: “To je prilika, ko se denarnice odprejo preko vseh meja.” Mislim, ej….
A je ženska sploh pomislila, da nekateri nimajo? Da bodo zelo težko kupili že malo lepšo obleko, da o vseh tistih tečajih, večerjah in kar je še te navlake, sploh ne govorimo. Zase ne bom trdila, da smo ravno revni, ampak metanje denarja skozi okno mi pa ni ravno najljubši hobi. Za čigavo zdravje vendar? Samo naj mi nihče ne začne trobit o nekakšnih lepih spominih, ki da bodo ostali….

Če sem gor pogleda kak šolnik, naj mi prosim odogovori: koliko procentov dobijo šole od tega, da raznim plesnim šolam vsako leto priskrbijo zadostno število odjemalcev. Isto velja seveda za prireditvene prostore, restavracije, butike…. ste povezani v nekakšen lobi ali kaj? in če niste, KAKŠNA HUDIČEVA KORIST JE POTEMTAKEM OD TEGA, DA SI STARŠI S K….VIM MAT. PLESOM DO DASKE OSUŠIMO DENARNICE???

Meni je pa res žal, da tako gledaš na maturantski ples, saj ne rečem, je kar precejšen izdatek…toda, saj ni treba, da kupiš obleko ali daš naredit v najdražjem butiku. Ko sta imeli moji dve hčeri maturantski ples ( v razmaku štitih let ), so punce večinoma kupovale lepe poletne oblekice ( dolge ali kratke ), ki so jih potem še lahko nosile. Tudi mame niso imele dolgih večernih oblek ( no kakšna se je že našla ). Jaz sem si kupila lahek poletni kostim, ki ga še zdaj nosim, pa se nisem počutila nič manj elegantna od drugih, pa smo imeli enkrat v Cankarjevem domu in enkrat na raztavišču . Mladim pa itak ni treba veliko ( malo make up-a in frizura, fantom pa še to ne ) pa izgledajo lepo elegantno 🙂
Ne vem, meni se zdi prav, da proslavijo konec srednje šole ( vendarle je to ena prvih večjih stvar, ki so jo dosegli v življenju ) na malo drugačen način, da si ga bodo zapomnili…Meni je bil užitek gledat vse te ponosne, lepo oblečene, vesele, mlade ljudi in se mi zdi, da je večini ta dogodek veliko pomenil.
Res pa je, da nekateri iz tega naredijo “cirkus” v tem smislu, da pokažejo kako globoko denarnico imajo….ampak o tem imam svoje mnenje in moji hčeri k sreči tudi, tako da me to ne gane.

Se pa strinjam, da ima od tega marsikdo koristi ( in to kar velike ) – zlasti plesne šole, ki ne samo da učijo četvorko ( kar je meni btw zelo všeč ) ampak tudi organizirajo prireditev.

Maja_b, vem, da si sedaj razburjena, ampak ko bo čas, sem prepričana, da boš s solznimi očmi ponosno gledala svojo maturantko, boš vidla :-))))

Mene pa motijo predvsem ti maturantski izleti, ki se prelevijo v 7-10 dnevno pijančevanje, potem pa mladina potrebuje še dodatnih 7 dni, da se doma spravi k sebi.

Glede maturantskega plesa pa takole: veliko jih preveč pretirava z garderovo, pri ostalem itak ne moreš kaj dosti uplivati (ples, karte, …).
Predlagam, da se oblečete v mejah normale s takimi oblekami, da jih boste nosili še kasneje.

Tudi valete so se sedaj že razpasle na nivo maturantskih plesov, kar je pa več kot preveč.

Služijo pa vsi, ki imajo pri tem prste vmes, mi starši pa dajemo.

Bodo pa na koncu sigurno ostali lepi spomnini na to obdobje.

Zdravo, Maja!

Taksna izjava razrednicarke pa res ni umestna! Najbrz se ni izkusila obdobij, ko si ne mores privosciti nicesar, kaj sele “nadstandarda”.

Ampak ne glede na vse, o cemer razmisljas v tem trenutku, upam, da imate v razredu vase hcerke vec tako trezno razmisljajocih mam, kakor si sama. In imate vso pravico, da se ze poprej zmenite, kako in kje bi organizirali zakljucno slovesnost, ki bi jo lahko brez financnih pretresov zmogli prav vsi starsi v razredu vasih otrok. Sploh ni nujno, da se drzite ze v naprej dogovorjenega “protokola” v nekem okolju, ki je mimogrede receno razvpit in temu primerno tudi vrazje drag za vse tisto, kar se tam dobi in dozivi.
Tudi meni ni bil prav posebno vsec protokol, ki sem ga dozivela pri mojem mlajsem otroku v CD. Na koncu sem ugotovila, da so nasi mladinci komaj cakali, da s sebe strgajo slovesno obleko in se vrzejo v kavbojke ter jo podurhajo na svoj zur v diskoteko.
Ostali smo starsi, eni bolj in drugi malo ali povsem nic hohstaplersko obleceni, s sampanjcem v roki in z drago placanim prigrizkom, ki ga je milo receno zmanjkalo v trenutku ! Seveda, ves rompompom je bil najbrz res organiziran predvsem za in zaradi starsev in mladinci in mladinke bi bili in bile zadovoljne tudi s cim drugim. Ja, res je, da ostane zakljucna slovesnost v lepem spominu nasim otrokom za vedno, kar pa ni povezano niti z bajeslovno dragimi toaletami, niti z blescecim okoljem, v katerem se to dogaja.
Dobro, tisti plesni tecaj s poukom cetvorke je ze skoraj obvezen, ampak vsaj pri nas so se mladinci naucili se kaksnega plesa poleg, kar jim je prislo prav tudi za kasneje. Cetvorke pa res najbrz nihce potem ni nikoli vec zaplesal…
Opazila sem, da je bilo med mnozico mladincev in mladink veliko vec oblecenih lepo in bolj skromno, so pa bili seveda tudi taksni, ki so ze skorajda sodili na kaksen sprejem pri kraljici materi! 🙂 In njihove mame tudi! Se ve, kdo vceplja mladincem norme v glavo, kajne? 🙂
Pri vsem je pa pomembno le to, v kaksnih medsebojnih odnosih zive mladinci v stiriletnem obdobju, ki ga prezive skupaj in prav vesela sem, ko se vrstniki mojega otroka v velikem stevilu dobijo na kavici in soku prav vsako leto odkar so maturirali.
Imas pa prav, ko ugotavljas, da je organizacija maturitetnih zabav in izletov ter podobnega en velik, velik biznis od katerega nekateri lahko zivijo skoraj celo bozje leto.

Upam, da se boste starsi lahko dogovorili za prijeten, ce ze ne za nepozaben in za skoraj vsak zep primeren zakljucek dijaskega obdobja. Tukaj so ideje in zelje razrednicarjev ali razrednicark pravzaprav na drugem mestu in ce so na to pozabili oz. pozabile, jih prijazno spomnite na to.
Veliko uspehov in nepozabnih trenutkov vam zelim in LP!

Se strinjam Maja, da je maturantski ples strošek, je pa tudi dogodek. Kaj nikoli v življenju nič ne praznujete? Kaj pa poroke, krsti, obhajila , rojstni dnevi itd. Kaj so vam vsi dnevi v življenju enaki, brez prelomnic? Sama sem maturirala pred tridesetimi leti pa smo prav tako imele lepe obleke , igral je neki ansambel pa tudi večerja je bila. Oblečite se po svojih zmožnostih saj na nobeni obleki ne piše koliko je stala. Na mladih pa je tako ali tako vse lepo. Za mame pa je večerna obleka neprimerna in tista, ki so ima izpade malo smešno, pretirano. Ne vem zakaj morajo prav otroci vedno poslušati koliko nas stanejo saj smo tudi mi zelo dragi pa nam tega nihče ne očita.

alice, ne razumeš!!
seveda praznujemo, ampak se sami odločimo, koliko in za kaj bomo zapravili. tu pa je kar nekaj vnaprej določeno, kako bo stvar izgledala, kaj je v navadi in tako naprej. zadeva je zrasla preko vseh razumnih meja. mulcem je vseeno, saj itak ne plačajo oni, pa še glavni so pri vsem skupaj, saj je ja njihov ples. a starši moramo pa kar ubogat, ali kaj? še najbolj smešno je to, da si vse te predstave sploh niso izmislili maturantje sami, ampak je to zraslo na zelniku tistih, ki take stvari ponujajo – in seveda s tem mastno služijo. prfoksem pa niti ne pride na misel, da bi mulariji predlagali, naj stvar organizirajo sami. le zakaj, ko pa je tako enostavno staršem servirat že vnaprej pripravljen menu.

sem za to, da se dobro in nepozabno imamo, ne pa za to, da se za drag denar naredi videz.

Menim, da je murantski ples nekaj posebnega za vsakega maturanta, saj prvič v življenju stoji na pragu enega svojih dosežkov. Maturantski ples je nekaj posebnega za dekleta in fante, ki v tem času ali so zelo zaljubljeni, ali že imajo partnerja, ali pa so si nekaj ogledali in si želijo prav na ta dan morda vzpostaviti pristnejše stike, prav na ta dan so njihova srca polna upanj. In ker smo ljudje po naravi taki, da želimo ob posebnih priložnostih dominirati, je pač razumljiva želja po tem, da bi ta dan bili tudi na zunaj sijoči in lepi in da bi bili opazni. Zato si dekleta želijo izpostaviti svoj stas, želijo biti opazna, želijo z dekoltejem in imenom garderobe postaviti sebe na dostojno stopničko. Bi jim kdo to lahko zameril? Seveda pa tega ne želijo ravno vsi, povsod so izjeme in izjemam pač v veliki meri botruje okolje, iz katerega fant ali dekle izhajata ali morda njihov osebni stil oblačenja in življenja. Ko je bila moja hči maturantka, sem bila nemalo začudena, ker je pač želela biti tako zelo skromna, da se je meni čudno zdelo. Je pa res, da je skromna tudi drugače. Ker je vodila program, se mi je le zdelo, da bi morda … ampak ne. Ni hotela niti slišati o tem, da bi si nabavili nekaj posebnega in tako sem tudi jaz bila v kostimu, ki sem ga že imela. Za nas stroška praktično ni bilo. Čevlje si ni hotela kupit novih, ker bi cel večer samo trpela, si ožulila in uničila noge do fulla (tako je dejala sama!), bila pa je na koncu tako prikupna prav v tisti svoji skromnosti, ja, tako prikupna, da se človeku kar milo stori.

Res pa je, da se iz leta v leto pri teh maturantskih plesih pojavlja čedalje več zahtev, čedalje bolj bi se v tem želeli zgledovati po “ameriških maturantskih plesih” in podobno. Menim, da je to tudi neke vrste tistega razmišljanja pri dekletih in fantih, da pač ne morejo biti tam “med vsemi ostalimi, ki bodo tako upicanjeni” oni sami taki, kot bi si želeli biti. In nemalokrat se potem tudi iz tega razloga gre v nakupe, ki bi morda lahko bili manjši, cenejši in racionalnejši (taki, da bi obleke in kostime imeli lahko za vnaprej). Ne gre računati, da bi take obleke in kostime imeli lahko fantje in dekleta ne vem koliko časa, pa še za predstavitev za službo in podobno, saj se danes modni trend tudi tako hitro in precej spreminja, da ni najbolj umestno pričakovati, da bodo imeli maturantske obleke tudi za iskanje služb in predstavitve po nekaj (mislim da vsaj 4) letih študija in letu dni absolventskega staža in letu dni iskanja službe. Že morda za kakšno drugo priliko v tem času, drugače pa … če se ne spreminja človek sam, oblika telesa, telesna teža in podobno, se pač spreminja modni trend, kateremu mladi ljudje seveda vsaj kolikor toliko le sledijo.

Lepo pa je videti in pogledati zadovoljnega in srečnega mladega maturanta, ki se v svoji koži dobro počuti. Dobro pa se bo počutil, če bo urejen tako, kot si je želel. Res je, da se moramo starši že ob tem, ko naš otrok začne s študijem na srednji šoli razmišljati o tudi o tem, da bodo ta štiri leta mimogrede skozi, da bo maturantski ples in da bo to nekaj malega tudi stroška za nas. Na nas samih pa seveda je, koliko bomo za to pripravljeni dati in tudi … čemu in zakaj. Nemalo je staršev, ki želijo, da je njihov otrok oblečen “naj naj naj”, da ima “naj naj naj” čevlje, četudi jih po tem ne bo nikoli več obul, ker se mu bodo v dno duše zamerili, če ga bodo tiščali. Nemalo pa je takih, ki komajda spravijo skupaj toliko sredstev, da kupijo maturantu najnujnejše ali pa si za to celo vzamejo posojila na banki. Tako pač je in tako tudi še bo. Žal je res škoda le tega, ker sami maturanti in šole naredijo iz leta v leto več nečesa, kar ni potrebnega, kar je pravemu in resničnemu maturantskemu plesu le balast in navlaka. Razredi, ki skupaj prirejajo maturantski ples in njihovi učitelji se pač radi izognejo obveznostim, kot so moderatorstvo, pa kraj plesa z zvenečim imenom in podobno. To pa je tisto, na kar menim, da starši imajo še vedno dovolj vpliva, če izrazijo svoje želje in zahteve na roditeljskih sestankih po šolah. S malo dobro volje, nekaj ur sodelovanja in strokovne pomoči, z malo entuzijazma s strani profesorjev in z malo njihovega angažiranja po iskanju talentov (ker ti zagotovo so !!!), je lahko moderatorstvo izpeljati v režiji samih maturantov, kot tudi ničkoliko igric in vsega ostalega. Konec koncev gre za maturantski ples, ne pa za “Anin ples na Dunaju”???

Spomnim se, nekaj let nazaj, je bila že valeta na osnovni šoli tako prestižna, da se je v našem kraju teden dni govorilo le o tem, kakšna je bila, da so bili celo učitelji več kot presenečeni nad garderobami svojih učencev, da jim je vzelo sapo, ko so na ples v prestižnih garderobah prišli “socialno ogroženi” učenci, katerim se je subvencioniralo malico, izlete in podobno. Skratka, nekaj, kar bi lahko krajani označili za res neprimerno in daleč od tega, kaj si mladi ljudje v resnici želijo. In ker sem bila ravno v tistem času predsednica sveta staršev, smo na svetu staršev dali pobudo vsem učiteljem, naj tako otrokom, kot staršem povedo in razložijo, kaj je valeta, kaj je maturantski ples, kaj je absolventski ples in podobno in smo se takrat tudi nekako odločili predlagati vsem staršem, ki so imeli otroke tik pred valeto, da si otroci valeto zapomnijo ne po garderobi ampak po tem, da so bili komot, da so se imeli lepo, da jim ni bilo treba paziti, kje bo počil kak šiv, kdaj se bo kje kaj odpelo, ali bodo čevlji tiščali ali ne, ali se bo kodrček utrgal in ušel iz frizure ali ne. Od takrat dalje so valetarji oblečeni v kavbojke in T-majice enakih barv in … lepo jih je bilo videti po mestu, vesele in razposajene, pa četudi sem in tja kakšnega “preveč veselega”. Mlad človek je lep tako ali drugače, saj vendar izžareva tisto iskro življenja, ki da življenje tudi obleki, ki jo nosi.

Spomini ?? Oja, spomni so, lahko lepi ali pa manj lepi. Lahko ostane v spominu kakšen poseben kotiček plesne dvorane, kjer sta si dva prišla nasproti, lahko ostane spomin na posebno iskrivost v očeh, na ples četvorke, ko si kdaj pa kdaj rečemo: ojej, tega pa danes res ne znam več, ne bi več znal/a tega zaplesati, a smo se takrat tako nasmejali, ko smo se učili to plesati! Ostane spomin na prihod maturantov s svečami v rokah in “Gaudeamus igitur”, ostane spomin na ponosne matere in očete, na njih pokončno držo in iskanje drugih z očmi, v katerih piše: “Ta je pa moj!”

Maja_b, vem, da sem natrosila, ampak … skušaj se vživeti v občutja, ki bodo prevevali tvojo ljubo hčer? Boš videla, kmalu te bo poneslo z njo vred v neko čudno evforično stanje, v katerem ne boš veliko razmišljala. Pomislila boš na to, kako bo v tej in tej cunjici tvoje dekle čudovito izgledalo. In pomislila boš na to, najbrž, kot mislim jaz, da imam še eno deklico, ki bo tudi kmalu maturantka. Za svoje dekle vem, da bo kar zahtevno in da ji ne bo moč ugoditi kar tako mimogrede. Vse to vem in vem tudi to, da sem skorajda prešibka, da bi ji lahko v tem trenutku kaj odrekla. Kdo bi vedel, kaj še bo. Morda se do takrat tudi jaz bolj ojeklenim!

Učiteljičino izjavo bi ignorirala, ker se mi zdi škoda, da tak človek lahko poučuje osebe v odraščanju. Škoda, da vsem tem, ki jim pravimo profesorji in ki jim prepuščamo naše otroke celo dopoldne v veri, naj bi se tudi pri njih naučili ne le matematike, fizike, geografije, kemije … ampak tudi nekaj osnovnih pravil za življenje, etike in bontona, škoda, da prav tem ljudem tolikokrat zmanjka tiste srčne kulture, ki bi zagotovo nevede in na tiho doprinesla k spoštovanju tega poklica in ljudi, ki ga opravljajo.

In koliko naj bi dobile šole od vsega tega trušča, vrišča in blišča? Vprašanje, koliko dobe same šole, če sploh kaj dobe. Dobijo pa zgotovo razni prijatelji in znanci, dobijo zagotovo tudi tisti profesorji, ki imajo kakšno popoldansko dejavnost ali so npr.solastniki neke družbe za organizacijo bodisi izletov, ekskurzij in podobno. In ker srednje šole imajo nadstandard (ekskurzije na Dunaj, teden športa v toplicah, teden športa v Italiji….) in ker nudijo staršem obročno plačilo teh “nadstandardnih” dejavnosti in ekskurzij, seveda te družbo nekaj tudi le imajo od tega, kar starši plačamo svojim dijakom, saj spet jemljemo bodisi posojila, bodisi si kako drugače odtegnemo, da bo “tudi naš otrok šel na Dunaj”, da bo “tudi naš otrok šel na teden športa”…. Ne vem in ne razumem pa, zakaj recimo je ta “nadstandard” treba ponujati izven Slovenije, (smučanje v Italiji?). Vendar, za študij našega otroka na srednji šoli, ki ni več brezplačna (kar tudi OŠ ni več !!) smo se sami in zavestno odločili tako, da smo se odločili tudi za stroške, ki jih le-to prinaša, čeprav vsakokrat posebej zabentimo, zastokamo, zarentačimo in smo hudo jezni nad tem, kaj vse nam skozi leto “ponudijo” poleg odnosa profesorjev do učencev, ki niso več tisto, kar bi morali biti. Skratka ….

Želim ti srečno roko pri izbiri take gardorobe, za dekle in za ostale, v kateri se boste počutili ta večer res lepo, vsem ostalim pa se oproščam zaradi dolžine mojega razmišljanja.

marija (1)

marija(1),

nikakor ji ne mislim odreči plesa, kot tudi ne malo bolj posebne obleke – to bom že zmogla, saj sem že marsikaj. kar me jezi, ni ples kot tak, ampak to, kar so iz njega naredili. si že kdaj gledala kak ameriški film, v katerem se dva poročita? kup letanja, organiziranja, naročanja tega in onega, odpovedovanja rezervacij, kreganja, organizacije sedežnega reda, skratka živčna vojna, v kateri so izgleda vsi pozabili, za kaj pravzaprva pri vsem skupaj gre: za poroko vendar. pri maturantskem plesu pa ni nič drugače. kup denarja je treba zapravit, da se ustvari nekakšen umetni raj, osnovni namen pa se pri tem izgubi.

veliko mi jih je napisalo, boš videla kako boš ponosna….hej, ponosna bom v vsakem primeru, ne le če bom zapravila toliko-in-toliko keša!!! kot da je moj ponos sorazmeren s količino vloženega denarja!!in če bo vsa stvar potekala v neki ogromni dvorani, tako da bom svojo punco komaj videla—-a takrat da bom najsrečnejši človek na svetu? malo verjetno.

ugotavljam, da jih veliko ni razumelo, kaj sem hotela povedat. sem bila res tako nejasna? hotela sem povedat le, da ni treba slepo in nekritično pristajat na vse, kar ponudijo drugi. pri čemer je mularija še najmanj kriva—itak si vsega tega niso izmislili oni, ampak se jim (oziroma nam, staršem) servira kot že preiskušeno, kot “taka je navada” itd. ne, krivi so starši, ker pasivno pristanejo na čisto vse. ne bom rekla da vsi, ampak večina. mulcem je pa itak vseeno, saj ne plačajo oni.

Tudi sama opažam, da so se valete in maturantski plesi sprevrgli zadnje čase v neko obliko tekmovanj; kdo bo imel najdražje in najlepše!

Ja, res je, prav imaš: na vse pristanemo, kar nam ponudijo, pa ali je tisto res najboljše in najenostavnejše ali pa tudi ne. In kot praviš, res je iz maturantskega plesa narejena glamuroznost, v tem sem te čisto razumela, namesto da bi bili skupaj po da in dva razreda maksimalno in nekako dali smisel in zasebnost nečemu, kar doživljajo starši skupaj z otroki, pa bodisi v taki ali drugačni garderobi.

Saj sem te prav razumela, veš Maja, le razmišljanje me je malo poneslo. Nisem mislila, da bi ne privoščila dekletu vsega tega lepega, res pa je, da je tista vojna, tisto skakanje, tista živčnost ponavadi tisto, kar nam jemlje in voljo in energijo nekaj lepega doživeti in narediti. In tista prenapetost, ki jo ustvarjajo prav tisti, ki bi naj zadevo umirjeno speljali do konca. Kajti … vsaj eni pa le morajo biti pri zadevi bolj umirjeni, ker že otroci niso!

lep dan, Maja_b! Se še bereva !

marija (1)

Maja, brez zamere, ampak ton tvojega posta, ki si ga poslala na vse forume
je bil tak, da ga skoraj ni bilo mogoče razumeti drugače, kot ga je večina…
Ne vem, kaj si mislila doseči z njim, da si tako nezadovoljna z drugačnimi mnenji, mogoče slepo pritrjevanje ali vsesplošen bes staršev zaradi k…evega maturantskega plesa – btw. jaz maturarantskega plesa svoje hčere nikoli ne bi poimenovala tako, niti v afektu ne! Mogoče je pa ključ razumevanja omenjenega posta v tem. Kakorkoli že, jaz sem ti svoje mnenje povedala – če pa tega ne želiš, pa v bodoče napiši: drugačna mnenja nezaželena.

Pa še enkrat vse spoštovanje Mariji, ki je spet tako lepo, pametno, premišljeno in strpno napisala svoj pogled na stvari. Lepo te je brat, kot vedno. Pozdrav, Helena.

helpa,

žal mi je, če si tako razumela. tisti pridevnik sem dodala samo zato, ker imam pri vsem skupaj občutek, da bo maturantski ples zaradi drugih, ne zaradi maturantov. ker je vse skupaj tako presneto preseglo meje dobrega okusa. sposodila si bom primerjavo ene od forumovk: vse skupaj se dogaja po sistemu snežene kepe. začela se je majhna, postaja pa vse večja (kakšna bo, preden se bo raztreščila, se pa še ne ve…) vsa ta hohštaplerija mene izjemno moti, mi je zelo žal. pa tudi skrbi me, ker se s tem izgublja osnovni namen.

konec koncev pa, tudi moje mnenje bi se lahko smatralo kot “drugačno”, kdo se torej tu ne strinja z drugim?

marija(1)

sploh ne dvomim, da si me prav razumela – vnaprej sem vedela, da me boš. moja jeza velja na splošno in ni namenjena komu posebej – le kako bi lahko? jezna sem, ker so ljudje tako prekleto prilagodljivi. saj veš: če bodo drugi, bom pa še jaz, da ne bom izpadel čuden… konformizem in nič drugega. in točno vem, da ko bom na naslednjem roditeljskem sestanku rekla, da se vse skupaj lahko poenostavi, me bodo samo čudno gledali…no, mogoče bom pa presenečena, bomo videli.

lepo se imej in kaj piši!!!

Očitno so te nekateri narobe razumeli, tako kot mene.

Jasno je, da te je odločanje drugih o vaših finančnih zmožnostih vrglo iz tira, kar je tudi botrovalo k temu, da si se tukaj oglasila. Ne gre za to, da svojemu otroku ne bi privoščila maturantskega plesa, pač pa si proti nepotrebnemu razsipavanju denarja, ki bi ga marsikdo moral porabiti za kaj bolj pomembnega, kot je plačati nekega dragega spikerja, med tem, ko so otroci tiho, pa bi lahko oni povezovali program.

Jaz sem ti že v drugem forumu skušala dopovedati, da si tam lahko vesel s svojim otrokom ne glede na to, ali imaš prvovrstno obleko in na mizi buteljko najboljšega vina ali pa nič. Hotela sem te pomiriti, da se ne obremenjuj s stroški, saj niso potrebni, pri tem pa sem se za “nekatere” neprimerno izrazila. S tisto vodo nisem hotela povedati drugega kot to, da se nihče ni obremenjeval s tem kaj kdo pije, kdo ima in kdo nima, pač pa, da smo bili vsi enaki, saj smo bili vsi samo starši in maturantje in smo se vsi zabavali in bili veseli zaradi naših otrok, ker so to, kar so, ne zato, ker so v tem, v čemer so.

Na vsakem forumu se najde kdo, ki takoj udari tistega, ki misli drugače kot on, pa čeprav morda mislita oba enako, samo on ga je narobe razumel. Eni očitno vzamejo komunikacijo zelo enostransko. Ne brani se in se ne zagovarjaj, ker je se nimaš za kaj, sploh pa, ker je brez veze. Prepričanih ne boš prepričala!

Situacije na vaši šoli pa ne boš spremenila. Šole imajo že utečen program in ga nočejo spreminjati, ker to za njih pomeni dodatno delo. Po liniji najmanjšega odpora izberejo plesno šolo, ki za njih že ves čas organizira plese. Plesi vsake plesne šole so med seboj identični, le plesne šole se med seboj razlikujejo po programu.

Vendar pa sem prepričana, da boš kljub sedanji jezi doživela krasen, čudovit večer, ki se ga boš spominjala do konca življenja.

Veš, DZ, saj smo se razumele, še predobro smo vse razumele jezo Maje_b v zvezi z nepotrebnimi stroški, zato je mene razmišljanje poneslo v tisti konec, kjer bi profesorji res morali narediti kaj več, to je, kot sem navedla, iskati talente v moderatorstvu med samimi maturanti, saj bi jih zagotovo našli. Žal pa to zanje pomeni več dela,več angažiranja, ne samo tlefonski klic agenciji in naročilo izvedbe plesa. Pomenilo bi pripraviti vezne točke programa, angažirati ostale maturante in tako dalje in tako naprej, česar niso pripravljeni sprejeti in se angažirati. Zato vse skupaj toliko več nanese v končni računici.

Ko je naše dekle imelo maturantski ples, sta bila poleg kot strokovna sodelavca le dva profesorja, vse ostalo so izpeljali sami. In bilo je res čudovito. Ne le,da so bili naši fantje in dekleta maturantje, ne le, da so postajali bruci, ki bodo odhajali od nas, od doma, še so nam uspeli sami pričarati lep večer in povezovati program od 20. do druge ure ponoči. In to je tisto, kar na takih velikih prireditvah manjka.

Za garderobo pa vsak da toliko, kolikor je pripravljen dati. Dandanes je lepo garderobo za en večer dobiti tudi po zmernih cenah. Pa tudi garderoba res še ni tako vprašanje, saj smo starši prisiljeni postati ob vseh teh stroških ob šolanju dokaj racionalni.

Pravi in “izvirni” problem je res vsiljevanje nečesa, kar resnično ni potrebnega. Vsiljevanje volje parih profesorjev, ki niso pripravljeni nič drugega narediti, kot strogo le tisto, kar imajo planirano v pripravah, ali pa žal prevelikokrat še tistega ne. In potem se pojavijo njihovi prijatelji, njihovi znanci, eden ima podjetje za organizacijo tega, drugi ima podjetje za organizacijo drugega in … ja, vsi bi radi nekaj zaslužili na račun staršev. Jasno !!! Pa vsilijo tak program, ki ga organizira uni prijatelj, pa vsilijo tisti izlet, ki ga organizira tale znanec in tako dalje in tako naprej. To je tisto, kar jezi Majo_b, kar jezi mene, o pa še kako, kar jezi slehernega, ki mora neplanirano v mesecu odšteti tudi tja do 45.000 SIT.

Vendar sem jaz ob vsem tem razmišljala še z druge plati, s plati samih maturantov, zato je bilo mogoče razumeti moj post popolnoma drugače. Je pa res, da je bil, da je in da bo maturantski ples ostal nekaj posebnega za človeka, ki stopi na drugo stopničko svoje življenjske poti. In če bo enkrat res naredilo “puuuuuuuuufffffff”, se bo ponovno začelo tako, kot je prvotno bilo. Plesi še vedno bodo, le v bolj sprejemljivejši obliki z morda manj stroški, pri čemer pa imamo starši še vedno veliko besede in če nam ne dajo priti do nje, si jo moramo pa izboriti. Zato pa naj bi imeli predstavnike razrednih skupnosti v Svetu staršev, zato naj bi nam bili dostopni od ravnatelja do razredničarja vsi po vrsti, le opogumiti bi se morali, mi starši, si vzeti urico časa in stopiti do njih ter povedati svoje mnenje.Dokler ga pove le eden, jih ostane sto “gulih”, ko pa se jih oglasi petdeset, jim jih deset prisluhne.

marija (1)

Maja, jaz bom vseeno še nekaj misli iz tvojih postov pokomentirala, to pa zato, da ne bi mislila, da te kakorkoli napadam, kritiziram ali bog ne daj, obsojam. Niti ne jemljem komunikacije enostransko, saj poskušam razumet tvoje stališče, mogoče boš poskusila tudi ti moje – kar pa seveda sploh ni nujno in tega tudi ne pričakujem, kakor tudi ne trdim nikoli, da je moj pogled na stvari edini pravilen.
Torej, dovoli še par besed na temo maturantskega plesa ( ostalih stvari glede šole se ne bom dotikala ) – tokrat definitivno zadnjič:

1. Trditev da je vse vnaprej določeno, straši moramo pa vse požret:
Če izhajamo iz trditve, da je maturantski ples potreben, pomemben, zaželen – a po tvoje naj bi ga naši otroci sami organizirali? A se ti to zdi verjetno, da bi se lahko brez problemov vsi dogovorili ( kolikor vem, se še za maturantski izlet ne morejo), kako in kje bodo imeli maturantski ples? A misliš da bi se lahko v šoli kjer je recimo 6 in več četrtih razredov uspešno in hitro vse dogovorili ? Verjetno ne, a se ti zdipotem prav, da bi praznovali eni tu drugi tam, brez paralelk, brez profesorjev ( kot hodijo sedaj na maturantske izlete )? To kmalu ne bi bil več maturantski ples, ampak kakšen navaden brezvezen žur , v kakšni beznici ( teh pa itak ne primanjkuje ). Meni se to ne zdi prav in se mi zdi nesmiselno, da otrokom pred maturo naložimo še to breme, da se bodo morali dogovarjati o organizaciji maturantskega plesa. Zato je neizbežno ( seveda še vedno pod pogojem, da si maturantski ples želimo ), da to in zaupamo nekomu, ki se s tem ukvarja – na žalost sta pa v Ljubljani to dve plesni šoli, vsi ju poznamo, ki to res na veliko izkoriščata ( tukaj bi bilo potrebno nekaj narediti )…
in tudi iskreno priznam, da program na sami prireditvi ni vreden pohvale. Razumem pa tudi profesorje, da več kot to, da prepustijo organizacijo plesnim šolam, ne naredijo – verjetno si tega bremena nikoli ne bodo naprtili – če smo iskreni, zakaj pa bi?
Glede učenja četvorke bi pa rekla, da je pravi užitek v primerjavi z ostalim balastom, ki ga nikoli ne bodo potrebovali v življenju, pa jim ga vseeno vsiljujejo vsa šolska leta.

2. Nekaj glede oblek in hohštaplerstva
Nič in nikjer ni predpisano, kaj moraš obleči in obuti – izključno tvoja stvar je kako ravnaš. Zato mislim, da delajo starši sami največji problem iz tega, ker mislijo, da morajo otrokom nuditi nekaj nemogočega. Če pa so otroci tisti, ki zahtevajo nemogoče, je pa seveda drug problem – to je pa odvisno od karakterja in vzgoje (v to se ne bom spuščala) in nima nič opraviti s samim maturantskim plesom.
Ne vem zakaj nekateri starši mislijo, da morajo biti oni in otroci oblečeni čisto na novo in še to kot da gredo na kraljevi dvor? Tega preprosto ne razumem…. A se drugače ne počutijo dobro ali mislijo, da jih bodo drugi sodili po obleki – ok se najde tudi kakšen tak, ampak večina je drugačna…Jaz sem se na obeh maturantskih plesih imela čudovito,
Pa čeprav v družbi zelo različnih ljudi: med njimi je bilo tudi nekaj zelo »eminentnih« Slovencev – znan kirurg v čisto nič izstopajoči obleki, ministrica v preprostem kostimu v kakršnem sem jo videvala na govorilnih urah, znana novinarka v še bolj preprostem hlačnem kostimu – vesela in ponosna se je vrtela na plesišču s svojim sinom, pravi užitek ju je bil gledat. Bilo je pa tudi nekaj »finih dam«, tako vzvišenih, da so se skoraj razpočile, pa na svoje razočaranje niso požele pričakovane pozornosti ( razen posmeha ), no ampak take srečujemo vedno in povsod…
Isto je bilo pri maturantih: obleke so bile raznorazne, pisane, enobarvne, dolge, kratke, večina elegantnih tako ali drugače, bilo je tudi nekaj takih pozornost zbujajočih – dekolte do popka ali riti ( tudi na meji dobrega okusa ). Tako pač je, tega se ne da spremeniti – ljudje smo pač različni in vedno bomo. Če to pri sebi razčistiš, če ti ni mar kaj bodo ljudje rekli in mislili o tebi, potem nimaš več problemov in se imaš lahko zelo lepo. Preprosto.

3. Mulariji je itak vseeno, saj ne plačajo oni
Ja normalno, da ne plačajo oni, saj so še mularija in nimajo svojih dohodkov ( čeprav morajo pa nekateri tudi delat, da si lahko kupijo obleko, žal ) in tako je tudi prav.
Da jim je pa vseeno?.. mogoče nekaterim – ampak to spet nima nobene zveze z maturantskim plesom samim ampak z vzgojo in karakterjem – na splošno pa to ne velja, vsaj jaz si tega ne bi upala trdit. No, ampak jaz seveda govorim iz lastnih izkušenj z mojima hčerkama in njunimi prijatelji in sošolci.
Pa tudi glede amerikanizacije maturantskega plesa se ne bi strinjala. No, vsaj po filmih sodeč ( saj drugače ne poznam situacije prav dobro ): tam si obleke kupujejo kar v »mall«
ali pa zašijejo doma ( :-), kar je pa bistvena razlika: starši se »prom«-a ne udeležijo.
Se mi zdi, da je to bolj slovenska specialnost in moram priznat, da nimam nič proti, nasprotno všeč mi je, da želijo otroci, da so starši zraven. No, verjetno ne spet vsi, kar je pa spet povsem normalno, saj si tudi vsi otroci ne želijo na maturantski ples – moja hči je imela sošolca, ki je šel rajši na morje tisti dan, ker je bilo tako lepo vreme 🙂 In prav je tako, naj vsak naredi tako, kot mu paše in naj se ne ozira na druge. Preprosto.

No, iz par besed je nastal cel roman ( kot ponavadi ), ampak očitno ne znam drugače, naj mi bo oproščeno, taka sem 🙂 Ne bom več.

Lep pozdrav in srečno, Helena.

ej, sploh ti ne zamerim, zakaj neki. lepo, da si se razpisala in prav, da si me opozorila na nekatere stvari. ko sem šla svoj post brat še enkrat,s em videla, da sem res malo pretiravala. tisti trenutek sem bila pač besna in tak je bil tudi moj post.

strinjam se sicer z vsem, kar si povedala, pa moram vseeno napisat še nekaj stvari.
1. ko sem jaz maturirala, smo ples organizirali sami. pripravili smo zabavne igre, vezni tekst, naročili torto, izpeljali od začetka do konca – ne bom rekla da brezhibno, daleč od tega. ampak ravno zaradi teh napakic nam je ples ostal v lepem spominu. ni bilo videti, da bi koga kaj motilo oziroma se mu zdelo čudno, da organiziramo sami. tako je takrat pač bilo. ravno tako smo imeli maturo in smo jo kljub vsej organizaciji vsi naredili. sploh pa: kje pa piše, da morajo sami? saj jim lahko pomagamo starši. zastonj.

takrat je tudi vsak razred imel svoj ples in niti pomislil ni ihče, da bi ga imeli skupaj. zato smo ga lahko imeli bliže doma, nikomur ni bilo treba se vozit dlje kot 10 km. danes pa je treba v LJ (smo z gorenjske), kjer se vse pretopi v velikem loncu, da nastane en sam neprepoznaven šmorn.

2. “Če to pri sebi razčistiš, če ti ni mar kaj bodo ljudje rekli in mislili o tebi, potem nimaš več problemov in se imaš lahko zelo lepo. Preprosto.”
Pri sebi imam razčiščeno, brez skrbi. Škoda, da me ne poznaš osebno, da bi videla, kako zelo imam razčiščeno.

Z obleko jaz osebno ne mislim komplicirat, oblekla bom, kar pač imam, mož ravno tako. hči pa—–ta je žal res prepričana, da jo bodo sodli po obleki. ne ravno, da želi izstopati, želi pa ostalim biti enaka. da ne bodo mislili, kakšna revica da je, ko ima “samo” malo lepšo obleko in ne razkošne kot ostale (čeprav se ji sploh ne sanja, kakšne obleke bodo imele sošolke). lahko sicer rečeš, da sem jaz kriva, da sem jo tako vzgojila. no, to ni res. čisto vse pa tudi ni produkt vzgoje, toliko že vem.

3. ja, vseeno jim je. ja, prav je da plačajo starši, kdo pa bo? ni pa prav, da starši pristanejo na čisto vse. in da je stvar dobila vesoljne razsežnosti, so krivi starši, ne otroci. in profesorji, ki se jim čisto nič ne ljubi in so od vsega dvignili roke, kot ugotavljaš tudi sama.

ah, tole bi lahko razpredala do onemoglosti, a se mi ne da več.
bodi v cvetju in hvala za odziv. lep pozdrav!

pomoje si starši to drugače predstavljajo kot maturanti, ki se močnooo trudimo,da bo naš maturantski ples popolen.
sem 18-letna maturantka in sem letos odgovorna za organizacijo plesa na naši gimnaziji skupaj s še 4.dijaki.

pri nas je v navadi,da je maturantski ples malo bolj elegantna prireditev-temu ustreza tudi toaleta in nemalo katera maturantka ali maturant zapravita nad 500€ za obleko, dodatni stroški (čevlji,nakit,frizura,…) nanesejo še enkrat toliko. Starši se oblečejo prireditvi primerno.
na samem plesu se streže hrana ( večerja s tremi hodi) in po plesu ni navada,da imamo maturanti ‘afterja’ ampak smo cel večer z družino.
Po večerji igra ansambel (lani Kingstoni )

stroškov z vso organizacijo je ogromno, prireditev za 50 maturantov nanese okoli 5000€ stroškov, zato niti nam – niti našim staršem ne pade na pamet, da se ne bi vsaj za en večer uredili tako kot si želimo. nekateri boljše nekateri slabše – tist večer tako ali tako ne bo pomembno ali nosiš znamko ali ne, važno je ,da si ta večer vtisnemo v spomin 🙂

Mah, vsi nekaj poveličujejo maturantski ples, moje mnenje pa je, da se je to sprevrglo v totalen sejem ničevosti in da mladim povečini niti malo ne pomeni dogodek sam, pač pa, kako smo lepi, kakšno obleko ima una, kakšne čevlje tista, jooooj, kakšna kmetica je pa tista pa bla bla bla… farsa…

Tudi sama sem bila maturanka, nekaj let nazaj pač, pa smo s skupino prijateljic odrešile sebe in starše in ples bojkotirale, ter se šle zabavat tako kot smo si me zamislile in kot je nam ustrezalo… pa mi ni žal in bi to zagotovo ponovila in niti najmanj mi ni žal, da sem maturantski ples zamudila… več mi je pomenilo, da sem bila v družbi najboljših prijateljic in tako zaključila večletno obdobje, ki nas je družilo…

Vsem najbrž tudi ni do tega, da se v špičakih lomijo tam in komaj dihajo v fancy oblekcah… če pa je že treba, pa se najde še kaj drugega kot Max Mara ali pa Urška Drofenik…

Vse je res. Je povsem nepotrebno in brezveze. Vrže se čist preveč denarja, zato da potem lahko rečejo, da so se meli fajn. Stvar je že v startu samo o denarju. Maturantski izlet xyz€, ki seveda ni izlet ampak 7dni kome, potem je še maturantski ples, ki pa spet treba vse plačat, potem pa še denar za pit, ki je po tem plesu … “afterparty”. Pol pa sledijo še po afterparty za nevem koga, pač dodatnih par dni kome.

V glavnem denar, denar in denar 🙁