CAP-razlaga izvida
Pozdravjeni!
Oče (star 60 let) je dobil izvid biopsije prostate z diagnozo raka. Dogovorjen je za operacijo (lap. RRP, event. z limfadenektomijo). Ker je prepričan, da je je z njim konec, da se je rak razširil, vas prosim za laično razlago izvida.
PCA v decembru: 4,15
Št. 1: 5 mm dolg stebriček prostatičnega benignega tkiva v katerem prevladuje fibromuskularna stroma. Žleze so le parcialno zajete, so atrofične.
Št. 2: 10mm dolg raztrgan stebriček benignega prostatičnega tkiva z minimalni prisotnim nespecifičnim kroničnim vnetjem. Posamezne žleze so atrofične.
Št. 3: 16 mm dolg stebriček prostatičnega benignega tkiva, ki je v 5% infiltriran z žleznim karcinomom acinarnega tipa, G2, brez perinevralne invazije. Gleason: 3+4=7
Št. 4: 13 mm dolg raztrgan stebriček benignega prostatičnega tkiva. Žleze so redke, posamezne blago hiperplastične.
Št. 5: 7 mm dolg stebriček fibromuskularne prostatične strome, brez epitelnih elementov.
Št. 6: 9 mm dolg stebriček periprostatičnega tkiva in benignega tkiva prostate.
Št. 7: 7 mm dolg stebriček benignega prostatičnega tkiva. Drobec sluznice debelega črevesa.
Št. 8: 20 mm dolg, večkrat raztrgan stebriček prostatičnega tkiva, ki je v 10% infiltriran z žleznim karcinomom acinarnega tipa, G2, brez perinevralne invazije. Gleason: 3+4=7
Št. 9: 13 mm dolg stebriček prostatičnega tkiva z žarišči PIN visoke stopnje ter neznatnim žariščem karcinoma acinarnega tipa, G1, brez perinevralne invazije, zajema manj kot 5% celotnega tkivnega vzorca. Gleason: 3+3=6
Št. 10: 10 mm dolg stebriček prostatičnega tkiva z žarišči PIN visoke stopnje ter neznatnim žariščem karcinoma acinarnega tipa, G1, brez perinevralne invazije, zajema manj kot 5% celotnega tkivnega vzorca. Gleason: 3+3=6
Metode: HE, CK34be12, racemase.
Ve, da je zadeva resna. zato je psihično trenutno čisto na koncu. Brska po internetu, zamišlja si najslabše možne scenarije, ki jih iz tega izvida razbere. Ali se iz zgornjih podatkov vidi, če se je rak razširil na kosti oz. ali bi bilo treba na kakšno dodatno (tudi samoplačniško) preiskavo?
Hvala in lep dan še naprej,
Tina
Spoštovani!
Že samo dejstvo, da so mu predlagali radikalno prostatektomijo kaže na to, da je utemeljeno upanje na ozdravitev. Radikalne operacije namreč ne svetujemo in ne opravljamo, če je realna možnost, da bi bolezen že napredovala. Seveda ni nič 100%, vendar načeloma pa velja tako – če je verjetnost, da se je rak že razširil, potem o tej operaciji ne bi niti razmišljali.
Od 10 stebričkov so zajeti z rakom 4, vendar ti le v majhnem odstotku – do 10% – to je ugodno. Res je, da Gleason 7 pomeni, da je stvar resna, vendar še nikakor ne za obupati.
Za oceno / napoved v vaših podatkih manjka izvid rektalnega pregleda – torej podatek, ali je urolog raka tudi zatipal pri otipanju prostate skozi danko ali ne. Če ga ni (T1c), potem je ob podatkih PSA 4.15, Gleason 7 v 4/10 stebričkih verjetnost, da je bolezen znotraj same žleze 49%, da je mestoma tik ob žlezi 40%, da že raste v semenske mešičke 8% in da je zajela bezgavke le 3%. Če pa je rak tipen, je (po Partinovih tabelah) rizik, da so zajete semenske vezikule 18% in da so zajete bezgavke 9%. Pri operaciji se odstrani prostata, okolno tkivo in semenske vezikule ter del bezgavk (limfadenektomija). Torej ja – stvar je resna, vendar obstaja utemeljeno upanje v ozdravitev z operacijo.
Po eni od drugih napovednih tabel je verjetnost, da 4 leta po operaciji ne bo potreboval dodatnega zdavljenja (torej da bo z operacijo dokončno ozdravljen raka prostate, da bo 4 leta po operaciji PSA 0,0 brez vsakega dodatnega zdravljenja) od 26% – 48% (odvisno od podatka, ki manjka – torej od tega, kako se tipa prostata). Sicer pa je na voljo – če bi prišlo po operaciji do lokalnega recidiva, pred hormonskim zdravljenjem še obsevanje – skratka – možnosti je veliko, je pa res, da gre zares – spodbudite ga, da opravi operacijo z limfadenektomijo, nato pa redno (na 3 mesece) spremljajte PSA in ukrepajte glede na izvid.
Menim, da v sedanjem stanju dodatne preiskave v zvezi z zamejitvijo bolezni niso smiselne, čeprav so mogoče (MRI in podobne…). Gre namreč za to, da je treba poskusiti raka (ali čimveč raka) odstraniti. To pa opravi operacija ne glede na izvide teh dodatnih preiskav, ki bi zdravljenje le zavlekle. Če po operaciji PSA ne bo pod 0,2 – takrat pa bodo dodatne preiskave v zvezi z iskanjem preostale bolezni smiselne. Pripravi pa naj se le na operacijo, naj bo v čimboljši fizični kondiciji, da bo operacijo čimbolje prenesel in nato čimbolje okreval. Od preiskav je smiseln pregled pri inetnistu, kardiologu, ki izda izvid, da je za operativni poseg in narkozo sposoben, da ne bi s te strani prišlo do zamud.
Precej natančnejšo napoved bo dala histološka analiza cele, odstranjene prostate – torej po operaciji.
Lepo pozdravljeni!
Pozdravljeni!
Vezano na zgoraj omenjeno diagnozo raka pri očetu me zanima še nekaj.
Oče je dobil termin za operacijo. Fizično je v dobri kondiciji, je zdravo hrano, takšno, ki je priporočena pri raku prostate, ne pije alkohola in (več) ne kadi. Skratka, fizično je ok, psihično pa je ćisto na dnu, Ima obdobja depresije, nato se za dan ali dva spet pobere (ko “imamo šolo”), potem spet brez volje in brez načrtov za prihodnost, saj je še zmeraj prepričan, da je z njim konec. Ne želi prebrati nobene knjige na to temo, tudi kakšne o pozitivnem razmišljanju ne, se ne želi z nobenim pogovoriti, skratka, premleva v sebi in se sekira. Ali takšnim pacientom kaj priporočate (npr. obisk pri kakšnem strokovnjaku, kakšno knjigo, ki jo je dobro prebrati, vključitev v kakšno skupino,…)?
Ima pa trenutno še neko težavo, ki je po njegovem povezana z rakom, prepričan je, da se je razširil na kosti. Boli ga križ. Odkar se spomnim, je imel s križem težave, sam pravi, da vsaj 10-15 let. Občasno ga zjutraj rahlo boli križ, tu pa tam ga ob fizičnih naporih “vseka” v križu. Sama bi mu svetovala, naj menja vzmetnico in telovadi, on je prepirčan, da je rak šel naprej. Vem, da do histoloških izvidov ne bo docela jasno, kako daleč se je rak razširil, vendar glede na vaše izkušnje, na izvid iz prvega sporočila ter trajanjem nevšečnosti s križem, lahko vsaj ugibate, ali je to povezano. Kje v križu (hrbtenici?) so bolečine, kadar se rak prostate razširi na kosti? Oče drugih težav nima.
Lep pozdrav,
Tina
Spoštovani!
Rizik metastaz v kosteh je zelo majhen. Če bi bil realen, potem mu ne bi ponudili operacije. Nenazadnje – če ga to tako hudo skrbi, si lahko omisli preiskavo, ki bo to ovrgla – to je lahko scintigrafija okostja ali pa magnetna resonanca aksialnega skeleta ali pa PET CT. Seveda pa nihče ne more vedeti, ali je kje kakšna rakava celica. Najverjetneje je – celice krožijo po telesu. Ni pa verjetno (čeprav je teoretično mogoče), da bi v tej fazi že tvorila zasevek. Zato pa se bo žarišče rakavih celic odstranilo z operacijo in tako kar najbolj zmanjšala možnost, da bi se rakave celice kje drugje, na primer v kosteh, prijele.
Predlagam aktivno vzdrževanje fizične kondicije. Glede prehrane naj ne “hira” – naj ne pretirava z “zdravo” prehrano – za čimboljše okrevanje po operaciji je potrebna mišična masa – torej kondicija in beljakovine.
Glede bolečin v križu – za to so ortopedi in njihove preiskave ter zdravljenja. Naj se jih posluži – seveda pa je prva stvar, da opravi predvideno operacijo.
Sicer pa ga je razumeti – beseda rak ni kar tako in najbrž ni nekdo, ki bi se s tem celo življenje ukvarjal in nič posebnega ni, da ne loči med različnimi raki in se ne zaveda, da so nekateri raki še danes smrtna obsodba, drugi (na primer njegova bolezen v sedanji fazi) pa predstavljajo zgolj kronično bolezen, s katero je pač treba živeti in s katero se da zelo dolgo (pri raku prostate nekaj desetletij) bolj ali manj normalno živeti.
Tako kot pri žalovanju je tudi pri takih novicah teoretično pričakovati različne faze razumevanja novega dejstva v življenju – od zavračanja, obupa, sprejemanja do razumevanja… Vedeti pa je treba, da si v praksi te faze ne sledijo po nekem zaporedju, temveč se izmenjujejo brez reda, vračajo…. To je nekaj povsem normalnega.
Organizacij, ki bi se ukvarjale s pomočjo moškim z rakom prostate (kot je to pri ženskah z rakom dojke) se zdi, da v SLO po mojem vedenju ni. So pa v tujini – npr. Europa Uomo in druge. Če to bere kak moški, ki bi bil to organizacijo pripravljen ustanoviti v SLO, naj se le javi – to so organizacije, ki jih ustanovijo in vodijo bolniki sami, zbirajo sponzorje, se organizirajo – SLO pa je majhna in zato ni kritične mase bolnikov pa tudi rak prostate prizadene bolj starejše, ki so manj aktivni in pripravljeni organizirati takšne stvari.
Pri nas najbolj pomaga pogovor z bolnikom, ki je tako operacijo že dal skozi. Če imate srečo, vam to na nek način, morda naključno, v čakalnici, organizira vaš kirurg – torej tisti, pri katerem se je odločil za operacijo. Ali pa osebni zdravnik. Ali pa vi – poznate koga, ki pozna koga, ki je bil operiran na tak način, kot bo on – poskusite mu omogočiti na nevsiljiv način, da se zave, da ni edini s tem in da je življenje (dobro življenje) tudi po operaciji. Saj to je vendar smisel operacije – operacije radikalne prostatektomije ne delamo, če nismo prepričani, da bo po operaciji bolnik živel vsaj še več kot 10 let.
Lepo pozdravljeni!
Pozdravljeni!
Očetu so glede na gornji izvid opravili operacijo – laparoskopsko RRP – radikalno prostatektomijo z rekonstrukcijo vratu mehurja.
PSA pred punkcijio 4,14; transrektalno meri prostata 40 ccm.
Histološki izvid pred operacijo govori za adenoca Gleason 6 v 10., 11. punktatu, Gleason 7 v 3. in 9. punktatu.
Histološki izvid po operaciji:
Govori za CAP p TNM T2c NxMxR1 (apeks-2 mm).
Prosim za razlago histološkega izvida po operaciji, predvsem kaj pomeni apeks 2 mm in kaj se lahko pričakuje.
Hvala,
Tina
Spoštovani!
V histološkem izvidu po operaciji niste zapisali podatka o Gleasonu. Če patolog tega ni napisal in posredoval urologu, bi bilo prav, da to popravi – smiselno je vedeti, kakšen Gleason je v dokončnem preparatu (ta je lahko enak, višji ali pa nižji od tistega, ki se je ocenil na omejenem vzorcu iz biopsije). Včasih patologi tega podatka niso sporočali, vendar v Mariboru že vsaj 10 let teh težav ni več. Za vsako resno napoved je ta podatek osnova.
Drugače pa pozitivni rob pomeni, da se operacija (vsaj formalno gledano) ni iztekla tako, kot si želimo. Žal se to zgodi tudi najboljšim – razlika je samo v tem, kako pogosto. Torej – pozitiven rob načeloma pomeni, da je patolog ocenil, da je rak v robu preparata – torej da rak ni bil odstranjen v celoti, temveč je še ostal.
Vendar POZOR – lahko je artificielni pozitivni rob – se pravi, da je kirurg odstranil vsega raka, pri tem pa je prišlo do vreza v prostato, ki jo je nato patolog pobarval in videl pod mikroskopom rak do obarvanega roba, vendar barva ni bila v robu preparata, temveč je prišla v preparat, ki je bil na poti do patologa oziroma med operacijo zarezan. Lahko je urolog med operacijo odstranil prostato, nato pa ocenil, da je morda na robu še kaj ostalo in dodatno odstranil še to, vendar patolog tega ne ve (ne more vedeti), ve le tisto, kar vidi pod mirkoskopom. Skratka – prav lahko bi pisalo tudi, da je izrezano v zdravo, pa bi dejansko ne bilo tako – pregleda se le kakšen odstotek tkiva…
Nekateri so včasih vsakega, kjer je bil opisan pozitiven rob, dodatno obsevali. Zaradi zgoraj navedenih nezanesljivosti drugi (in tudi sam) priporočamo na začetku redno spremljanje PSA vsake 3 mesece. Zaradi pozitivnega roba je potrebno res na 3 mesece, ne redkeje. Nato predlagamo dodatno, tako imenovano reševalno obsevanje takoj, ko je PSA več od 0.2. Pomembno je, da se PSA res spremlja na 3 mesece, da ne bi prišlo do tega, da bi PSA narasel na več kot 1 do začetka obsevanja (potem je večja možnost, da se rak razleze po telesu in se težje ali pa se ne odločijo za obsevanje). Če bo PSA narasel nad 0.2 bo odločitev za obsevanje na konziliju verjento enostavna, saj je že histološko dokazan pozitiven rob.
Z obsevanjem se običajno počaka vsaj 6 mesecev po operaciji, saj je sicer večje tveganje zapletov še nezaceljenega tkiva, pomembna je rehabilitacija kontinence… To je tudi logistično povsem v redu – če bi 3 mesece po operaciji ugotovili PSA nad 0.2, bi nato čas do konzilija, čakalne vrste za obsevanje itd pripeljal do tega, da bi se obsevanje začelo ravno nekje 6 mesecev po operaciji.
Če pa bo urolog svetoval obsevanje v vsakem primeru, ne glede na vrednost PSA, zgolj glede na izvid patologa, je to povsem legitimno in ga velja upoštevati.
Smisel operacije je odmakniti hormonsko zdravljenje z vsemi sistemskimi stranskimi učinki kar se da v prihodnost. Obsevanje lahko to napravi – po obsevanju pričakujemo, da bo PSA (če bo pred obsevanjem narasel) spet upadel in trajno hormonsko zdravljenje zaenkrat (upati je, da za dolgo) ne bo potrebno.
Seveda so zgornje navedbe zgolj moja interpretacija podatkov, ki si jih lahko razlagam povsem napačno. Upoštevajte navodila vašega zdravnika.
Lepo pozdravljeni!
Pozdravljeni!
Gleason po histologiji je 7 (podatka ni na izvidu, oče ga je izvedel od patologa). Zdravnik, ki ga je operiral, je povedal, da se rak ni razširil, pozitivnih robov ni omenil. Ali lahko na podlagi teh podatkov še kaj dodate k prejšnjemu komentarju? Bi oče moral do zdravnika še enkrat, da mu pojasni te pozitivne robove in nadaljnje možnosti ali lahko počaka do naslednje kontrole?
Hvala,
Tina
Spoštovani!
Zgolj na podlagi nekaj zapisov, zgolj moje mnenje, ki opisuje eno od mogočih ravnanj v takem primeru.
Predvsem je važno, da kontrolirate PSA. Prvič ga kontrolirate 2 meseca po operaciji. Biti mora manj od 0,2. Nato ga, glede na zgornji izvid (Gleason 7, pozitivni rob), kontrolirajte vsake 3 mesece. Čim bo vrednost PSA več od 0,2, ga ponovite čez 14 dni in če bo še enkrat več od 0,2, takoj poprosite vašega zdravnika, da vas naroči na konzilij Onkološkega inštituta na torek s prošnjo za reševalno obsevanje prostatične lože.
PSA lahko določi osebni zdravnik. Če noče ali “ne more” – recimo da mu je direktor ZD prepovedal (problem budžeta in različnega razumevanja predpisov zavarovalnice) – debata nima smisla – obiščite privatni laboratorij. Predlagam Adrialab v Ljubljani, Parmova ulica 53 (stavba Lesnine), ki je mednarodno akreditirana kvalitetna institucija, ki nudi vsakodnevno odvzeme krvi in določitve marsičesa (omogoča tudi določitev PCA3 – za tiste, ki še ne vedo, ali imajo raka prostate ali ne, za to so edini v Sloveniji), predvsem pa izmerijo PSA, po ceni, ki skupaj z odvzemom trenutno (marec 2011) znaša pod 11 EUR.
Lepo pozdravljeni!
Spoštovani!
Obe operaciji bi morali biti enakovredni, če sta dobro opravljeni, torej jih opravi dober urolog, ki je v dobri formi in ima “dober dan” ter oporablja aktualne, moderne pripomočke in metode. Razlika je le v obliki rezov na koži (en daljši ali več krajših). Čas okrevanja, možnost ohranitve živčno žilnih snopov, rizik transfuzije… so načeloma povsem enaki – če operira kirurg v enaki “formi” – najsibo laparoskopska, odprta ali robotska operacija. Trditev, da je po robotski radikalni operaciji prostate okrevanje hitrejše, ne drži, če seveda bolnik med operacijo izgubi enako malo krvi. Jasno pa je, da če nekdo izgubi 1200 ml krvi med operacijo in potrebuje transfuzijo, bo počasneje okreval kot tisti, ki izgubi 200 ml. In – metoda, ki je za kirurga najlažja, mu omogoča, da z največjo verjetnostjo opravi poseg optimalno – najbolj natančno. Če nekdo uporablja orodje, ki stane miljon eurov, letno vzdrževanje 130000 eurov ter potrošni material 1500 eurov za vsako operacijo (robota), drugi orodje, ki stane cca. cel inštrumentarij 20000 eurov in potrošni material 300 eurov (laparoskopija) in tretji orodje, ki so ga kolegi kirurgi odpisali in je zastonj ali stane 2500 eurov za 100 posegov, ne za enega samega kot pri robotu – bo najbrž tisti, ki uporablja najdražje orodje, najlažje opravil optimalni poseg v dani situaciji pri konkretnem bolniku. Upoštevati pa je potrebno še element bolnika. Rezultat pa bo seveda mnogo boljši pri 49-let starem moškem v odlični kondiciji z začetnim rakom, tudi če bo operiran klasično, odprto, kot pri 75-let starem moškem s kupom pridruženih operacij in z napredovalim rakom, tudi če bo slednji operiran robotsko.
V Slo je malo bolnišnic (vsaj kolikor je meni poznano), kjer bi vam ponudili oboje – pravzaprav je to le v Mariboru – v Slovenj Gradcu vam bodo ponudili (razen v izjemnih primerih) le laparoskopsko, v Ljubljani le odprto (kot ste napisali, klasično), enako tudi npr. v Murski Soboti, Novem mestu; v Celju le robotsko. Če se torej osredotočimo na Maribor, je dejstvo, da odprto operacijo delajo vsi, laparoskopsko pa v praksi trenutno verjetno še vedno le eden in ta ima torej zelo veliko aktualnih izkušenj…
Lepo pozdravljeni!
Spoštovani!
Čakam na operacijo prostate. Rezultati punkcije so bili: vseh dvanajst vzorcev pozitivnih, dva Gleason 7(3+4). ostali 6 (3+3), PSA 7,5, starost 57 let.
Od prvega preventivnega pregleda pri urologu do operacije bo preteklo devet mesecev. Zdravnik me tolaži, da se nikamor ne mudi.
Zanima me, kakšna je statistična možnost, da bi lahko šlo za podivjano vrsto raka?
Spoštovani!
Po prvem Kattanovem domogramu (ki upošteva zgolj Gleason in PSA in če predpostavimo, da je bil stadij 1c- se pravi da raka ni tipati – najblažji), je verjetnost da bi operacija raka ozdravila 85%.
Glede na Gleason se ocenjuje, da Gleason 7 in PSA 7.5 spada med srednje rizični rak.
Glede vašega vprašanja so relevantni nomogrami, ki upoštevajo izvid operacije – torej dokončni patološki izvid. Številni nomogrami pa napovedujejo dokončni izvid / izid operacije – bolj ali manj natančno. Tako eden od njih v vašem primeru (manjka pa za uporabo tega nomograma podatek o odstotkih raka v posameznih stebričkih – biopsijskih vzorcih) navaja, da je 26% možnosti, da je rak omejen na prostato (T2). Seveda pa je lahko operacija R0 – torej odstranitev raka v celoti – tudi če je T3 – torej če rak že gre prek prostate. Eden od nomogramov, ki upošteva število pozitivnih stebričkov (čeprav bi potreboval še klinični stadij in odstotke raka v posameznih stebričkih) napoveduje, da je po operaciji cca. 20% verjetnosti, da bo po 4 letih PSA 0.0. Torej 20,4% možnosti, da bo za zdravljenje takega raka, kot ga opisujete, dovolj samo operacija, 79,6% pa možnosti, da bo čez nekaj let potrebno še kaj drugega (npr. obsevanje ali tudi hormonsko zdravljenje). To ocenjuje nomogram iz leta 2000, z modernejšo obsežnejšo limfadenektomijo pa se je uspešnost izboljšala.
Ampak to je statistika. V praksi pa je iz zapisanega jasno, da gre zares. Odločitev za operacijo je glede na starost (mladost za področje raka prostate) zelo smiselna, pri operaciji bodo odvzete tudi bezgavke. Nato pa bo odvisno od patološkega izvida in predvsem vrednosti PSA 2-3 mesece po operaciji. Če bo ta 0.0 se bo zgolj ponavljal PSA na 3 mesece, če bo več od 0.2 pa bo potrebno še dodatno obsevanje in morda tudi hormonsko zdravljenje. Operacija je sicer žrtev, vendar daje daleč najboljše upanje (v primerjavi z obsevanjem) in je v vašem primeru absolutno na mestu in smiselna, realno vas bo lahko ozdravila, če ne, pa bo vsaj odstranila večino izvora bolezni in tako dala osnovo za čim dolgotrajnejše uspešno obvladovanje bolezni.
Lepo pozdravljeni!
Pozdravljeni!
Lani sem vam na to temo pisala v zvezi z rakom prostate in očetom (prvi štirje posti). Oče (61 let) je bil operiran februarja lani (radikalna prostatektomija z rekonstrukcijo vratu mehurja) in je po operaciji dobro okreval. PSA kontrolira na vsake tri mesece in je zmeraj 0,00 (zadnji izvid je izpred slabih dveh tednov). Takrat je bil tudi pri urologu, ki mu je dal napotnico za UZ sečil (preventivno). Oče se vredu počuti, mora pa zadnjih par dni pogosto na vodo. In spet se mu pojavljajo skrbi, da se je rak razširil. Ali zna biti to res znak, glede na to, da je PSA 0,00 in drugih težav nima, prav tako mu lani, pred operacijo niso odkrili metastaz na pljučih ali kjerkoli drugje? Predvsem me zanima, ali se bi to, da se je rak razširil, poznalo na PSA oz. na kakšne znake morajo biti bolniki z (operiranim) rakom prostate pozorni.
Hvala in lep pozdrav,
Tina
Spoštovani!
Rak prostate je ozdravljen, dokler je po operaciji (brez jemanja morebitnih zdravil za raka) PSA 0.00 – to velja praktično v 100%!, teoretično pa v 99,99999%. Nadaljuje naj s spremljanjem PSA, verjetno se bosta z urologom odločila, če bo PSA ostajal 0.00, kmalu za redkejše kontrole, npr. na 6 mesecev, nato pa na leto dni. Dokler je PSA pod 0.2 velja, da je operacija raka odstranila. Če pa PSA po operaciji naraste nad 0.2, je potrebno ukrepanje.
V tem se rak prostate razlikuje od drugih rakov, ki večinoma nimajo tumorskega označevalca ki bi deloval na tak način in tudi nekateri zdravniki ne razumejo, da če je pri bolniku, ki je bil zdravljen zaradi raka prostate, PSA 0.00, potem raka pač nima in ni moč njegovih težav pripisati raku prostate.
Lahko pa so težave zaradi zapletov po zdravljenju raka prostate – lahko gre za vnetje sečil, lahko se pojavlja striktura sečnice. Še bolj verjetno pa je kaj, kar nima s prostato (ki je ni več) nobene zveze – lahko se npr. v mehurju pojavlja tumor mehurja, lahko ima vse mogoče bolezni – ledvic, srca… simptome je potrebno razjasniti, raziskati in nato zdraviti. Dokler je PSA pod 0.2 velja, da je, kar se raka prostate tiče, povsem zdrav, zato je zelo važno, da se tega zaveda in da se ne opredeljuje kot “rakav bolnik” – to hitro lahko zavede in lahko povzroči, da se ga ne vzame tako resno, kot bi se ga, če te “nalepke” ne bi imel. Še enkrat poudarjam – žal tudi marsikateri zdravnik ne razume tega in potem, ko je bil nekdo zdravljen zaradi raka prostate, tudi če ima PSA 0.00, reče ali ravna – saj je rakav bolnik, nima smisla iskati kaj drugega. Pri drugih rakih delamo kontrolne CT preiskave in podobno, pri raku prostate pa je drugače.
Ultrazvok, ki je predviden, je že smiseln – ne zato, ker bi karkoli našel v zvezi z rakom prostate, pač pa zato, ker lahko najde kakšen tumor na ledvici, žolčne kamne, spremembe na mehurju…. marsikaj – vse zaradi česar se pač ultrazvok priporoča in je smiseln, tudi morebitne zaplete ki bi lahko nastali po operaciji, nikakor pa ni namen tega ultrazvoka tak, kot je namen UZ preiskave po zdravljenju npr. raka črevesa – tam se UZ dela zato, da se išče morebitno napredovanje ali ponovitev bolezni. Pri raku prostate pa ni tako.
Na kaj naj bo pozoren – na to, da na 6 mesecev izmeri PSA in dokler je PSA 0.00 naj živi tako, kot da tega dogajanja s prostato ne bi bilo – vsako zdravstveno težavo, ki se pojavlja, naj tako tudi obravnava. Če bi imel občutek, da bi se voda zapirala, če bi se pojavil krvav urin – to ni v zvezi s prostato, lahko je v zvezi z zdravljenjem, bolj verjetno pa kaj povsem drugega. Pregledati naj se da in razčisti zdravstvene težave tako, kot da vsega dogajanja s prostato ne bi bilo.
Lepo pozdravljeni!
Spoštovani!
Čisto teoretično težko odgovorim na vaše vprašanje, iz prakse pa je jasno, da se to dogaja (torej enkrat izmeri “neko” vrednost PSA, kasneje pa spet ne). Kaj je temu vzrok? Lahko marsikaj – predvsem je natančnost meritve v tako nizkem območju vprašljiva. Večina laboratorijev niti ne podaja meritve PSA na 3 decimalke, saj v praksi to ni smiselno, ne koristi in zgolj dela paniko. Tako ali tako je potrebno PSA spremljati. Ko sem zapisal zgoraj, da se PSA kontrolira takoj, ko naraste, sem s tem mislil izključno na vrednost okrog 0.2. V vašem primeru pa kontrola prej kot čez 3 mesece ni smiselna. Nekateri pacienti celo zamenjajo laboratorij, ker v enem laboratoriju vedno izmerijo 0.004, v drugem pa izdajo izvid 0.00 in potem raje hodijo v tistega, kjer izmerijo 0.00.
Res teorija pravi, da je večja verjetnost, da bo PSA tekom let zrasel, če je po operaciji 0.00001 v primerjavi z vrednostjo 0.00000, vendar je to zgolj statistična ugotovitev. V klinični praksi tako imenovanih “ultrasenzitivnih” meritev PSA ne uporabljamo. Če vrednost 0.003 zaokrožite na 2 decimalki, bo vrednost še vedno 0.00. Po sedaj veljavni doktrini čakamo do 0.200 in precej verjetno je, da bo na to čakal še dolgo. Pogosteje kot na 3 mesece v vašem primeru vsekakor ni smiselno spremljati PSA, razen takrat, ko bo vrednost že dosegla 0.2 in se dodatna meritev opravi zgolj za potrditev.
Lepo pozdravljeni!