Učiteljica matematike ne zna računat
Stiuacija je taka:
pisali samo kontrolno nalogo. Vse lepo in prav če le nebi zakoličila … Ampak to sedaj ni pomembno …
Na kontrolni nalogi ni bilo kriterija seveda. Jas sem dosegla celih 11 točk od 26. Vse lepo in prav (no nevem kako lepo in prav ni ker sem pisala 1, ampak sem pisala 1 vsaj zasluženo) dokler nisem izvedela da je moj sošolec pisal 6 (ocene imamo od 1 do 10) s samo 15 točkami, sošolka je pisala 8 s 18 točkami. Ni logično. Naša učiteljica očitno ne zna računati procentov. Če se ne strinjate pa napišite bolj ustrezno razlago.
lp
Najprej moraš razložiti, če ste vsi pisali enaki test. Če ste v različnih nivojih, so verjetno testi različni in možne točke tudi različne.
Verjetno ne gre za to, da učiteljica ne bi znala računati procentov, čeprav se lahko vsak (tudi učitelj) kdaj zmoti.
Lepo vprašaj svojo učiteljico in prav gotovo ti bo podala prave odgovore na tvoja vprašanja.
Lp, neli
Ja, tako nam nekateri ravnatelji poskušajo zagreniti življenje. Ampak če bi vzeli v roke predpise, bi mu lahko dokazali, da s tem samo pomaga podpirati uporništvo staršev in otrok. Mislim, da v skladu s pedagoškimi načeli ravnatelj kaj takega nima pravice zahtevati. Vem pa, da je veliko osnovnih šol, kjer njihovi ravnatelji zahtevajo, da se točkovnik objavi vnaprej. Pa še marsikje nas vodijo žejne čez vodo. Ker premalo beremo predpise.
Maturiteni izpit je izjema. Kriterije postavijo na nacionalnem nivoju naknadno zaradi uspešnosti populacije kot celote. Mislim kriterije v obliki točk. Drugače pa se dijaka seznani s tem, kaj se od njega pričakuje. Rezultati mature so povratna informacija tudi za učitelja, kako uspešen je bil pri uresničevanju postavljenih ciljev.
Prejšnji moj post govori o sprotnem preverjanju znanja.
Ni res. S kriteriji ocenjevanja naj bi bili učenci seznanjeni vnaprej, toda kriteriji niso točkovnik. S kriteriji ocenjevanja morajo učitelji učence obvestiti, nikjer pa ne piše, da morajo biti napisani na testu – lahko so ustno predstavljeni. Kriteriji so: za minimalno znanje, ki obsega to in to snov in te in te cilje, dobiš oceno zadostno. Za temeljno znanje, ki obsega …..
Do zmešnjave prihaja, ker nekateri mešajo kriterije ocenjevanja in točkovnik, kar sta dve čisto različni stvari. Na testu točkovnik ni potreben, prav tako ne kriteriji. LP
Točkovnik ja, otrok mora vedeti, koliko točk mu bo prinesla kaka naloga, če jo bo rešil pravilno. Ne pa kriterij, kajti kriterij ima učitelj pravico spremeniti. Seveda ne na slabše za otroka, to je menda razumljivo, lahko pa kako nalogo izloči, če oceni, da so jo učenci pretirano slabo reševali. Matura ni nikakršna izjema, tako so nas učili in nam zabičevali na fakulteti. Zato tudi vsa tista statistika, pa gausova krivulja in take reči. Če ne, se s statistiko po kontrolki sploh ne bi bilo treba ubadati, ker bi itak točke povedale vse. Okvirni kriterij in način točkovanja, ki ga učitelj določi, pa mora biti splošno znan že v fazi preverjanja, da vedo, kaj in kako. Seveda ni nič narobe, če kriterij napišeš na kontrolko, zahtevati pa tega nima pravice nihče. Vsaj po trenutno veljavnih predpisih.
Sama sem že v penziji, ampak včasih me še kar zanese in moram kaj dodati, še posebno, če vidim kak nesmisel. Mislim, da če je otrok pričakoval trojko, dobil pa štirko, ni nikomur storjena krivica. Sem pa na način točkovanja otroke opozarjala že od obravnave neke snovi naprej. Na primer: rezultat je pravilen le, če je ob njem pravilno zapisana tudi enota. Če enote ni ali je napačna (navadni metri namesto kvadratnih na primer), rezultat ne prinese tiste zadnje točke. In to sem jim ponavljala iz dneva v dan, tako, da bi znali točkovnik narediti tudi sami, če ne bi bil zapisan.
Zakaj pa se mi zdi boljši način, ki ga zagovarjam? Kot veste, je matematične kontrolke pogosto treba ponavljati, ker je rezultat slab (tretjina negativnih). Ob izločitvi kake najslabše rešene naloge, se število negativnih zmanjša in kontrolke ni treba ponavljati. Izločeno nalogo predelamo in ponovno vključimo pri naslednjem testu. Pri tem pa nismo nobene ure izgubili zaradi ponavljanja kontrolke, ampak smo lahko ta čas namenili reševanju trdih orehov. Ko moraš enkrat ponoviti kontrolko, te to stane vsaj dve uri, ki ti potem manjkata pri pripravi za naslednjo. Tako potem pri naslednji kontrolki spet nastopijo težave in jo lahko že spet ponavljaš. Otroci se tega navadijo in se jim ne zdi več nič narobe, če zabijejo. Toda pri štirih kontrolkah letno lahko zaradi ponavljanja le teh izgubiš najmanj osem, bolj verjetno pa celo dvanajst ur, ki bi jih lahko porabil za utrjevanje. In temu jaz pravim začarani krog.
Ni dopustno, da učitelji prilagajajo kriterije ocenjevanja npr. zaradi 1/3, tako da nakandno spremenijo minimalno število točk za pozitvno oceno in s tem preprečijo ponavljanje naloge.
Navodilo inšpektorja je bilo: Kriterij ocenjevanja mora biti na testu in sicer točke pri vsaki nalogi in koliko skupaj jih je potrebno za posamezno oceno.
Ker se ni nihče postavil po robu ne ravnatelju ne inšpektorju. Jaz bi ga vprašala na podlagi katerega člena katerega zakona lahko razveljavi kontrolne naloge. Mi je zelo žal, toda če se bomo pedagoški delavci pustili, da na tak način manipulirajo z nami, bomo pač plesali tako, kot bodo drugi igrali.
Kdaj pa kdaj se je potrebno tudi postaviti po robu. Še posebej takrat, ko vemo, da imamo prav.