Pri 25 letih sem ugotovil, da sem popolnoma udaril mimo, kar se tiče poklica. Imam sicer višjo šolo, a svojega poklica ne morem opravljat. Jecljam (sicer že od 8. leta starosti). Strah me je ljudi, nisem sposoben telefonirat. Kako naj takšen delam??? Sedaj so se pred nedavnim pojavili čudni občutki,ki so tako grozni, da vam jih težko opišem.
Gre za neprestano, neprekinjeno in nehoteno tuhtanje o črni, težki prihodnosti, ki me čaka. Premišljujem o tem, da nikoli ne bom dobil primerne službe, ki bi jo sploh lahko opravljal in potem samega sebe vidim na cesti, v družbi klošarjev… Panika, ki jo ob tem doživljam je grozljiva in se ne da opisat. Dve službi sem zaradi jecljanja že izgubil !!! Na koga naj se sploh obrnem, delodajalci ne pokažejo niti najmanjšega razumevanja. Imam po zakonu sploh kakšno zaščito, obstaja denimo kakšno potrdilo o delni nesposobnosti opravljanja dela ali kaj drugega? Ne vem več dalje, na koncu sem, resnično. Da bi bila slika popolna, sem seveda brezposeln, partnerka me je pred 2 mesecema zapustila, rekoč da se z menoj ne da živet, da sem neprestano žalosten in zamorjen in grozljivo anksiozen.
Doma mi mati govori, da se nikoli ne bom mogel postavit na svoje noge in da jo obremenjujem, da naj se že enkrat vzamem skupaj, jaz pa ne vem kaj naj sploh storim! Sem v začaranem krogu strahu, panike, anksioznosti, jecljanja in približno 100 drugih občutkov glede prihodnosti, ki vam jih sploh ne morem opisat. Sam.
Manjvreden.
Z interneta sem si že tudi dobil podatke o hitrem načinu samomora, ker izhoda ne vidim več.

Spoštovani M25,
malo ste depresivni a dosti preveč samopomilovalni.Jecljanje je možno dovolj dobro obvladati z logopedskimi vajami, depresivnost pa s psihoterapijo in zdravili.Najprej vstopite v psihiatrično ambulanto( logopedske vaje bodo dolgotrajne)

Živjo M25,
res da je težko takole pisat vendar ti moram priznat da nisi edini,
sama imam podobne težave, čeprav tega ne kažem in to ne ve skoraj nihče, kakšne misli me preganjajo, je zelo težko in ko me to zagrabi se zelo težko poberem samo pa ti še vedno lahko povem da samomor nikakor ni izhod.
Mislim da če jeclaš še ne pomeni da boš ostal brez službe nasprotno postaneš lahko še toliko bolj močnejši, saj boš zadevo lahko uredil samo verjeti moraš vase in se pobrat.
Probaj tudi s kakšno sprostitveno tehniko oz. avtogenim trningom meni je osebno kar pomagal samo sem še na začetku kajti imam kar krizo.
Pa pogumno in čimbolj optimistično in kadar te bodo začele spremljati črne misli jih odženi.
Pa lep dan