nezvestoba
Pozdravljeni!
Imam problem z možem. Imava 13 let zakona, dva vesela, pametna in lepa otroka.
Mož je šest mesecev prijateljeval s kolegico iz službe. Klicala sta se po mobitelu vsak dan. Imam izpise in dnevno sta se slišala tudi do 10 krat, enkrat celo 23 krat. Ne razumem ga, ker mi govori, da me ima rad, da me ljubi in da se je z njo samo pogovarjal, kar mu verjamem. Vendar vseeno ne razumem, kako se je lahko pogovarjal z njo o najinih otrocih, meni, kaj dela, kaj čuti, kam gre in kako je bilo tam.
Želim se ločiti, čeprav si ne znam predstavljati življenja brez njega. Želela bi iti stran od njega, kajti verjela mu ne bom nikoli več. Kaj menite, ali je v kolegico zaljubljen, sta sorodni duši ali pa ji je res pomagal, kajti pravi da je bila v depresiji.
Ali je možno takšno zvezo še obnoviti. Ali se zamera pozabi? Ali je dobro biti s takšnim človekom skupaj v življenju zaradi otrok. Stara sem 36 let, on pa 37 let.
Hvala za odgovor, stran mi je zelo všeč!
Simona
Spoštovana Simona!
Recept v enem stavku je v vašem primeru nemogoč. Definicija nezvestobe: ali je to varanje s spolnimi odnosi ali le z emocionalno predanostjo, ki v vsakem primeru vključuje konkretno telesno željo, čeprav ta še ni realizirana, je seveda vaša naloga. K urejenemu zakonskemu in partnerskemu življenju sodi vsekakor popolno zaupanje, ki je v vajini zvezi očitno omajano, zato je potrebno prvo pozornost posvetiti temu. Če boste uspešni, se bo tudi pokazalo, ali je vajin zakon smiselno ohranjati. Če se boste odločili za razvezo, se morate ozirati samo nase, saj otroka ob razvezi praviloma ne izgubita staršev in so tudi pravice in dolžnosti staršev ohranjene naprej, vi pa si boste lažje ustvarili novo zvezo sedaj kot pa čez 10 let, takrat bosta otroka že samostojna. Vsekakor se oglasite pri strokovnjaku, tudi če bi kazalo, da bo zakon vzdržal, saj bo najverjetneje koristno tudi partnersko svetovanje, ki ga boste tam prejeli. Oglasite se lahko na Psihiatričnem dispanzerju, Njegoševa 2, Poliklinika.
Spoštovana Simona!
Recept v enem stavku je v vašem primeru nemogoč. Definicija nezvestobe: ali je to varanje s spolnimi odnosi ali le z emocionalno predanostjo, ki v vsakem primeru vključuje konkretno telesno željo, čeprav ta še ni realizirana, je seveda vaša naloga. K urejenemu zakonskemu in partnerskemu življenju sodi vsekakor popolno zaupanje, ki je v vajini zvezi očitno omajano, zato je potrebno prvo pozornost posvetiti temu. Če boste uspešni, se bo tudi pokazalo, ali je vajin zakon smiselno ohranjati. Če se boste odločili za razvezo, se morate ozirati samo nase, saj otroka ob razvezi praviloma ne izgubita staršev in so tudi pravice in dolžnosti staršev ohranjene naprej, vi pa si boste lažje ustvarili novo zvezo sedaj kot pa čez 10 let, takrat bosta otroka že samostojna. Vsekakor se oglasite pri strokovnjaku, tudi če bi kazalo, da bo zakon vzdržal, saj bo najverjetneje koristno tudi partnersko svetovanje, ki ga boste tam prejeli. Oglasite se lahko na Psihiatričnem dispanzerju, Njegoševa 2, Poliklinika.
Spoštovani g. mag.Vanja!
Hvala za odgovor!
Danes sem se prijavila na pogovor pri svetovalcu za zakonske težave. Razočaranje in bolečina sta huda. Želela bi vedeti, kje sem delala napake, da jih v bodoče ne bom. Glede razveze moram še razmisliti in urediti sama s seboj. Ali otroka ali jaz? Navaditi se na drugačen način življenja, pritisk staršev, prijateljev, …
Pravijo, da čas celi rane, ali jih res?
Lep pozdrav!
Draga Simona, sama sicer se nimam otrok, nisem niti porocena, imam fanta s katerim se imava rada, kaj bo, se pa nikoli ne ve. Vedno tezim k tem, da zivim, tako kot zelim, kakor mi odgovarja, da vedno postavim sebe na prvo mesto, da presodim, kaj je prav in kaj ne, predvsem pa da se ne podcenjujem in ne podrejam drugim.
Slisi se sebicno, vendar vedno moras biti najprej ti , potem pa sele drugi.
Zivljenje nas mora veseliti, kakorkoli ga ze zivimo, in zakaj bi strmeli k necemu, kar nas zalosti. Nic ne moremo prisiliti, nikogar spremeniti. Vedno nekaj prevlada. Torej, ce se bo tvoj moz spremenil in bo spet samo tvoj, to se ne bo razlog za prenehanje vseh vasih tezav. Enako bi bilo, ce bi se ti pac podredila in sprejela mozeve telefonske seanse, pa se kaj drugega. Nihce v tej zvezi ne bi bil srecen in zadovoljen.
Pretehtaj , kaj ti je res pomembo. Ljudje se enostavo bojimo lociti, ostati sami, kakor da nam bi to pomenilo eksistenco, saj nas vedno preganja bojazen, kaj pa ce se vec nikoli ne bomo zaljubili, vec nikoli ne bomo nasli nekoga primernega in ostali cisto sami samcati na svetu, kot da nismo nikogar drugega vredni, kot da boljsega itak ne moremo dobiti. To je total otrocje. Ce pac ne gre , ne gre, zakaj bi se silili!
Moja mami je po 17 letih mucnega zakona konco zbrala pogum , pustila mojega oceta in ponovno zazivela. V zakonu pa je vztrajala samo zaradi mene. Sedaj ima prijatelja, ki jo ima rad in jo spostuje. Pa , ceprav se je morala odreci hisi, avtomobilu, vrtu in zaceti znova, vendar je nikoli nisem videla tako srecne, kot je zdaj.
Bodi to kar si!
Lep pozdrav!
Nina
Lep pozdrav,
Ana
Simona,
sama sem to dožiela pred petimi leti, v starosti 30 let. Ostala sem z možem, ker si nisem znala predstavljati življenja brez njega, kar pravite tudi sami. Pa denar, pa hiša, družina, prijatelji,……….Klasični vzroki. Če se boste odločili ostati z njim, Simona, NIKOLI, ampak res nikoli več ne glejte izpiskov njegovih klicov mobitela, nikoli ga ne sprašijte, zakaj je tako pozen, kam gre, s kom gre. Nikoli ne boste vedli ali vam je povedal resnico. Če ne boste vprašali, va ne bo mogel lagati. Pa še poniževali se ne boste. Samo tako boste lahko ostali z njim! Vsi imamo še kakšno pot po službi, ali s prijatelji na kavo, ali skočimo še v trgovino, karkoli pač. Vi pa boste vedno dvomili ali je res bil tam, kot vam je povedal. Recepta, da to lahko storite ne poznam. Jaz sem se pač odločila, da ostanem z njim in nočem nič vedeti. Kajti, če se bo to ponovilo, bo tako slej ko prej sam odšel, ker mu nekaj zelo manjka, če pa je to bil samo spodrsljaj v življenju, kar se lahko zgodi Simona, pa mu tega ne boste smeli celo življenje očitati, ker tudi ne bo ostal. Pogovorita se, odkrijta kaj si spolh še želita in odločita se dokončno. Ali ločitev ali pa pozabiti na vse skupaj .Pogrevanje nikamor ne vodi.
Simona, želim vam vso srečo in dosti moči, da boste zaživeli zopet zase. Otroci bodo šli, vi pa ali sami ali pa poročeni, morate pa biti VESELI. Življenje je samo eno, če ga zdravi on veseli preživimo čim dlje, smo naredili največ zase.
Vso srečo in za dežjem vedno pride sonce! Lizika
Nina ali Ana!
Vsec mi je bil vas odgovor. Tudi sama mislim prav tako kot vi. Morda imam ravno zato ze nekaj let polno in ljubeco zvezo s svojim fantom. Kar pa se matere tice… upam, da bo sledila vasi! Za zdaj ostaja z ocetom, ker se boji samote. Samo zaradi tega razloga prenasa vse njegove muhe, ki so zelo dalec od ljubecega in spostovanja polnega odnosa. Partnerja zal nikoli ne dobimo z neko garancijo, zato nam nic ne zagotavlja, da nas ne bo prevaral ali zapustil. Veliko ljudi vztraja v nesrecnih zvezah iz razlicnih razlogov, ne pa iz tistega, ki je temelj zveze: ljubezen in zaupanje. Zdi se, da se jih veliko tudi slepi, da je zivljenje pac tako in da si vec ne smejo zeleti, kaj sele, da bi poskusili biti srecnejsi. Temu pridodajo stevilne izgovore – ne morem ta trenutek, morda kasneje, pa saj je vcasih (!) dober z mano, kam pa se naj obrnem, kako pa bo s hiso, stanovanji, otroci vendar potrebujejo oba starsa, itd. Pravzaprav se ne zganejo, da bi postali srecnejsi, niti ne preverijo svojih moznosti, ker sami sebi postavljajo neke navidezne ovire. Res je, da je za locitev potrebno veliko energije in da vse skupaj ni niti malo zabavno, prej mucno in zalostno. Toda to energijo je treba zbrati, sicer cloveka v slabi zvezi pocasi, a vztrajno nekaj onesposoblja, zalosti in mu – krade voljo in moc. Vda se, se navidezno umiri in sprijazni s turobnim polozajem, ki jasno kaze, da je ta clovek obupal nad sabo in ima pomanjkanje samozavesti (kdo me bo pa maral?). Sluzba in druge aktivnosti so dodatni izgovor, da se partnerju ne priblizujejo in se mu scasoma odtujijo (ali on njim). Tako zveza postane sepavi kompromis dveh ljudi, dalec od ljubecega sozitja, ki cloveka osrecuje in mu omogoca napredek, ucenje novih reci, spoznavanje. Seveda se tudi v dobri zvezi ne cedita samo med in mleko, vendar so sposobnosti partnerjev taksne, da znata krizo uspesno in s komunikacijo prebroditi.
Lep pozdrav,
Irena
Darga Simona!
Ob branju tvojih besed sem se popolnoma uživel in ti vrjamem, da so občutki neznostno boleči.
Moj nasvet: Najprej bi razščistil in perpičal ALI ME MOŽ RES VARA (že zadostuje, če je samo poljubljanje, vrjetno pa v takih letih ne gre samo za poljubljanje).ČE JA, potem veš kaj moraš narediti – zaživi znova!
Simona prepričaj se prej!!!Ker moški v takih letih iščejo mogoče še kakšno izkušnjo, rezultat katere pa je neuspešen in se vrnejo svojim ženam ter jim za vedno ostanejo zvesti!VREJMI
Star sem 20 let!
NAJHUJŠA BOLEČINA NA SVETU, JE BOLEČINA, KI NASTANE OD LJUBEZNI!!
Tadeju!
Dragi Tadej, tvoje sporočilo me je ganilo. Solze so mi tekle po licu.
Imaš komaj 20 let in veš kaj pomeni bolečina v ljubezni, saj nekdo kaj takega ne bi napisal, če ne bi sam doživel razočaranja. Zelo resno razmišljanje. Glede varanja takole, po moje je varanje telesno ali duševno. Pri možu je bilo duševno, čustveno varanje, lahko mi verjameš, boli enako kot če bi spal s katero. Razočarana sem, v mislih imam samo njega in njo. Boli me pri srcu, ko zaslišim telefon. Vseeno kateri, ali navaden ali mobitel, ker mi obudi spomine. Jezna sem na moža, da je uničil ljubezen, ki sva jo gradila 20 let.
Jezna sem na sebe, ker ničesar ne ukrenem.
Tadej, edina uteha v teh dneh, so mi vaša pisma, ena mi sežejo v srce bolj, druga manj, sem pa vsem hvaležna za podporo in razumevanje.
Še enkrat hvala in lepe sončne, polne ljubezni dneve želim vsem.
Simona
Samo eno vprasanje imam. Kdaj bi se vi tako vziveli v sodelavceve probleme, da bi se celo 23 krat na dan slisali z njim? Bi mu zeleli res samo pomagati v tezavah? Oziroma vprasajte moza kako bi se on pocutil v taksi situaciji in ali bi vam lahko verjel na besedo. Oprostite toda mislim, da vas moz vara, ce pa ne, pa je na najboljsi poti. Pa ne zameriti odkritosti.
Pozdravljena Simona!
Nezvestoba, dejanje, ki mi je razdrlo življnje, deset let kasneje kot se vam dogaja enako.Laži, laži spremljajo takšno življenje.Odločila sem se drugače.Postavila sem si vprašanje Ali si želim takšnega moža, ki mu ne gre zaupati?Odgovor je bil NE; NE. Minilo je leto in pol.Mož živi s prijateljico s katero seveda ni imel nič, po njegovih besedah.Otroci so prizadeti zelo. Ena hčerka je odrasla in poročena, z njo in z maturantko je praktično prekinil vse stike, jih ne pokliče, mlajša dobi vizitko za rojstni dan, starejša niti to. Imava še sedemletno hči, ki jo občasno videva.Vsi otroci so zelo prizadeti zaradi ločitve.Vem, da je imel in še ima rad svoje otroke, ampak njegovi otroci to ne vedo, žal.Uredila sva premoženjske zadeve, živim z hčerkama sama in skušam živeti življenje, kot da je enkratno neponovljivo polno lepih in srečnih trenutkov, ki jih delim z ljudmi, ki me imajo radi.Še vedno pogrešam, še vedno ga imam rada in s tem bom živela vse življenje.
Toda odločila sem se pravilno, živim mirni in srečno predvsem pa brez laži.Zanimivo je , kaj vse izveš potem…nikoli si ne bi mislila.Pa vsi se čutijo tako pomembne, da ti povedo potem, ko stvari tako najbolj bolijo. Zato vem , bila je prava odločitev.
Ok, mož vas vara.
Zakaj to počne?
Ali zato, ker je med vama vse v redu? Prav gotovo ne.
Po mojih osebnih izkušnjah pride do tega tudi takrat, ko je neka zveza v krizi in ko partnerja te krize ne znata premagati.
Kako pa lahko kakršnokoli krizo partnerja premagata?
Samo s pogovorom.
Morda vaš mož ni sposoben začeti komunikacijo z vami o vajinih problemih, morda tega ne znate tudi vi. Možev skok čez plot (ali pa vaš, saj je vseeno) je lahko tudi klic na pomoč, ker vam ne zna drugače povedati, da ni več zadovoljen z vajino zvezo…
Ne obsojam nikogar, ki skoči čez plot. Vsak živi svoje življenje in ima pravico početi, kar želi. Vi pa imate prav gotovo enako pravico, ne tolerirati takega obnašanja partnerja. Ali pa se pogovoriti in odpustiti, kajti prava ljubezen je sposobna tudi odpuščanja. Izbira je vaša.
Pa ga imate res radi? Mislim v resnici, ne kot lastnino, ampak kot osebnost?
Pa še nekaj, koli čudovito dobrih zakonov poznate?
Pogosto se zgodi, da se ljudje poročijo, ker je mama tako rekla, ker so dovolj stari, ker so že dovolj dolgo v neki zvezi, ker je prilika…. Pogosto se pa tudi zgodi, da so ljudje v naslednjem (drugem) zakonu srečnejši. Zakaj? Zato, ker so preživeli tudi razočaranja kot vi, zato ker na partnerja ne gledajo več kot na samoumevno lastnino, zato ker so se osebnostno (in če hočete seksualno) le prebudili in zrasli…
Minila sta dva meseca od moževega in mojega soočenja z resnico. Nekaj je v najinem zakonu narobe. Ne vem kaj. Ko gledam nazaj se spominjam njegovih umikov, da jo je lahko klical. Spominjam se,na primer na zabavi, ko sem plesala s 60 letnim sosedom, je odšel ven in ni hotel biti v sobi kjer sva s sosedom in z drugimi plesali. Drugi so mi povedali, da se pogovarja po telefonu, ko sem vprašala kje je. Doma sem večkrat slišala, kako se je pogovarjal v kopalnici, v sobi, … vendar najbolj me čudi pri vsem tem to, da jaz, osebno jaz, nisem imela moči in poguma, da bi se postavila zase. Še danes to obžalujem, da prvič, ko sem ga slišala, kako razpravljata o dnevnih dogodkih, nisem udarila po mizi in zahtevala odgovor. Ali sem se bala? Zakaj? Ali ga nisem ljubila dovolj in mi je bilo vseeno, ali sem ga ljubila preveč in sem se bala zanj. Ne vem odgovora. Vem pa, da ga ljubim in da mu bom oprostila, ne bom pa pozabila. Za jutrišnji dan ne vem, kako bo, se pa trudim, da bi ga razumela, kajti nekaj je narobe in midva tega sama ne znava rešiti. Bila sva tudi pri zakonskemu svetovalcu, vsak zase. Njena ugotovitev je, da imam v zakonu prevladujočo vlogo in sem par korakov pred možem, sedaj je na meni ali ga počakam ali pa odbrzim naprej-sama. Dogovorila sva se, da v odnos vsak prispeva po najboljših močeh, hodiva na plesne, vzameva si čas za kopanje, sprehode in se zbližujeva, da bi nekako spet našla vsak sebe in drug drugega, kajti v tej ihti po materialnih dobrinah, denarju, avtu in boljšem zaslužku sva pozabila drug na drugega in na najino ljubezen. Verjamem v ljubezen, verjamem v naju in v srečnejšo prihodnost. Sebi sem pa obljubila, da mu bom povedala, kaj mi ni všeč pri njem tisti trenutek, ko bo do tega prišlo, ne pa takrat ko bo v meni že toliko zamere, da postane človek že apatičen na vse.
Hvala vsem, ki z menoj delite te težke trenutke, vendar vam povem, da sem po naravi borec, in ena takšna napaka še ne pomeni v življenju izgubljenega boja. Lep pozdrav vsem in lepo se imejte, za kar ste sami in edino vi odgovorni.
Simonaelizabeta je pisal/pisala:
>
> Simona,
>
> sama sem to dožiela pred petimi leti, v starosti 30 let.
> Ostala sem z možem, ker si nisem znala predstavljati
> življenja brez njega, kar pravite tudi sami. Pa denar, pa
> hiša, družina, prijatelji,……….Klasični vzroki. Če se
> boste odločili ostati z njim, Simona, NIKOLI, ampak res
> nikoli več ne glejte izpiskov njegovih klicov mobitela,
> nikoli ga ne sprašijte, zakaj je tako pozen, kam gre, s kom
> gre. Nikoli ne boste vedli ali vam je povedal resnico. Če ne
> boste vprašali, va ne bo mogel lagati. Pa še poniževali se ne
> boste. Samo tako boste lahko ostali z njim! Vsi imamo še
> kakšno pot po službi, ali s prijatelji na kavo, ali skočimo
> še v trgovino, karkoli pač. Vi pa boste vedno dvomili ali je
> res bil tam, kot vam je povedal. Recepta, da to lahko storite
> ne poznam. Jaz sem se pač odločila, da ostanem z njim in
> nočem nič vedeti. Kajti, če se bo to ponovilo, bo tako slej
> ko prej sam odšel, ker mu nekaj zelo manjka, če pa je to bil
> samo spodrsljaj v življenju, kar se lahko zgodi Simona, pa mu
> tega ne boste smeli celo življenje očitati, ker tudi ne bo
> ostal. Pogovorita se, odkrijta kaj si spolh še želita in
> odločita se dokončno. Ali ločitev ali pa pozabiti na vse
> skupaj .Pogrevanje nikamor ne vodi.
>
> Simona, želim vam vso srečo in dosti moči, da boste zaživeli
> zopet zase. Otroci bodo šli, vi pa ali sami ali pa poročeni,
> morate pa biti VESELI. Življenje je samo eno, če ga zdravi on
> veseli preživimo čim dlje, smo naredili največ zase.
>
> Vso srečo in za dežjem vedno pride sonce! Lizika