Moja punca ima težave, in sicer jo daje tesnoba oz. anksioznost, vse potlači in težko mi zaupa svoje strahove. To se vleče že nekaj mesecev, na kar se mi je zaupala, da jo vse skupaj ful duši in bi si rada vzela čas zase in sva prekinila najin partnerski odnos.

Že dalj časa me je odrivala stran, ni pokazala pravih čustev, zelo se je ohladila do mene, tudi stiskalo jo je v trebuhu preden sva se vidla. Imel sem občutek, da se me malo boji, da ima nek strah pred mano..čeprav me ima rada in vse… Sam sem zelo pozitiven in ji želim pomagat, jo poizkušam spravljat v dobro voljo. Rekla je, da jo ne znam nasmejat, da nimava skupnih tem in da jo to ful duši oz. je postala žalostna in se zapirala vase. Sedaj pa je, kot je…

Skupaj sva bila 2 leti, sedaj je pa rekla, da tako ne more več. Želi se posvetit sebi in rešit tesnobo, kar pa lahko traja več mesecev. Jaz jo razumem in je prav, da si je vzela čas zase, želim ji da ji uspe kar najbolj rešit vse težave.
Ker jo imam še vedno zelo rad, bi rad najin odnos gradil naprej, ko bo ona spet pozitivna in vesela punca. Lahko jo počakam, da se vse uredi in greva skupaj naprej.

Kako ona gleda na to (tisti, ki ste v podobni situaciji ali samo vaše mnenje), da če se bo vse uredilo, mi bo dala možnost, da spet gradiva najin odnos.

Skrbi me za vse.

Hvala za pomoč!

Ted

Pozdravljeni,

kolikor vas slišim ima vaša (bivša) partnerka svoje tesnobe, ki niso povezane z vajinim partnerskim odnosom? Ali pač?

Verjamem, da ji skušate pomagati po svojih najboljših močeh, vendar kljub vsemu se sprašujem ali ji vi zares lahko pomagate. Navsezadnje se verjetno sooča s svojimi temami, ki niso povezane z vami.

Odgovor na zadnje vprašanje, ki ga zastavljate je bolj odvisen od nje, kot od katerekoli izkušnje ostalih bralcev. Menim, da je nemogoče predvideti kako bo potekal njen proces in nadaljne odločitve. Bolj pomembno se mi zdi, da v tej situaciji, v kateri verjamem, da vam je težko, skušate poskrbeti zase.

S prijaznimi pozdravi,
Miha Štrukelj