Svet mejnih mam in njeni otroci
Še malo izobraževanja :-))) Povzetek članka iz Pschology today. Svet mejnih mam in njeni otroci – po knjigi Understanding borderline mother. Ker je tako dolg ( in je že pozno) je verjetno poln slovničnih napak, ampak je kar je…:-)
Mejna osebnostna motnja se lahko kaže na mnogo načinov in včasih, tako na prvi pogled se zdi, da takšni ljudje nimajo nič skupnega, ko pa pogledaš od blizu, pa vidiš, da delujejo po istih principih. Zato je dobro vedeti na kakšne vse načine se lahko MOM izraža.
Ena boljših knjig na temo mejne osebnostne motnje je Understanding borderline mother, Napisala jo je Christina Lawson za vse odrasle otroke ( koristna tudi partnerjem) ki so živeli z mejnimi starši.V njej opiše katere misli, dejanja in dileme so značilne za posamezni tip; katere misli, dejanja to sproži v okolici in še posebej kakšni so učinki na otroke, ki imajo mejno mamo ( velja lahko tudi za očeta)
Razdeli jih v 4 skupine, pri tem pa uporablja simboliko pravljic.Sirota, Kraljica, Samotarka in Čarovnica. Kraljica in Čarovnica so visokofunkcioalni tipi MOMa ( lahko šarmantne, uspešne, inteligentne, dobro delujoče v družbi, za zaprtimi vrati doma pa pekel), Sirote in Samotarke pa so večinoma nizkofunkcionalne ( nemočne, vsi se morajo ukvarjati z njimi, redne uporabnice socialnih služb, psihatrije….). Posemezne osebe imajo lahko prevladujoč en tip, ki pa se lahko glede na življenjske okoliščine tudi menja.
SIROTA
Tipične misli
“Sem žrtev. Tako zelo si želim, da bi bila ljubljena in zaščitena, vendar tega nisem vredna.”
Filozofija. Kozarec ni samo na pol prazen, temveč se će nagiba in se bo razlil po tleh, ki sem jih ravnokar počisitla.
Tipični občutki
Brezmočna, brez upanja, obupana. Jezo pogosto zamaskira v žalost in depresijo in jo izraža z zavrntvijo in zapuščanjem. Svoje napake in razočaranja še izkrivlja, kar povrzoči še več globokega notranjega sramu. Imaj občutke ranljivosti, okvarjenosti, tesnobnostni, razpoloženje ji pogosto niha in ima pogoste iracionalne strahove.
Tipična dejanja in osrednja dilema
Ves čas išče nekoga, ki bi jo “rešil”, vendar pomoč vedno zavrne, ker ji nemoč da občutek varnosti ( znanega). Nikomur ne zaupa in nobenemu ne pusti blizu, obenem pa okolico ves čas nadzira, da jih ne bi slućajno zapustila ali razočarala. Da bi izrazila svoj notranji sram se lahko tudi poškoduje, istočajno pa besni ob kakršni koli zavrntivi ali zapuščanju. Za pomoč nikoli ne prosi direktno in potem uživa v vlogi Mučenice, ker drugi ne berejo njenih misli in ji ne dajo, kar potrebuje. Lahko izsiljuje z jokom in je nezmožne čustveno poskrbeti za druge.
Tipične misli, čustva in dejanja družinskih članov:
S svojim žrtvovanjem ji izkazujem ljubezen.
Tako zelo potrebuje mojo pomoč, da ji moram pomagati, ne glede na posledice zame.
Moje potrebe niso tako pomembne, kot njene.
Če bom imel dovolj znanja o MOM, ji bom lahko pomagal.
Saj njeno vedenje ni tako zelo čudno. Saj bom zmogel, pa tudi otroci bodo nekako zmogli.
Počutim se zlorabljeno, da sploh ne omenim moje samozavesti, ki je čedalje nižja.
Poskušam ji pomagati, pa me vedno znova zavrne.
Čeprav moji poskusi, da bi se v tem odnosu nekako znašel, ne delujejo, bom še poskušal. Nekoč bo uspelo.
Sebe in svojih otrok ne morem ubraniti pred takšnim vedenjem
Učinki Sirote na otroke
Jezni so, prestrašeni in počutijo se osamljene.
Otroci imajo občutek, da je z njimi nekaj narobe, ker jim nikoli ne uspe, da bi lahko mamo naredili srečno. Poskušajo in poskušajo in poskušajo, da bi jim končno uspelo in včasih s tem ( neuspešno) nadaljujejo vse do njene smrti. Takšna zlepljenost ( nezmožnost, da bi se od mame ločili) lahko poškoduje njihove odnose z drugimi, saj druge takšna odvisnost preplaši.
Otroci lahko postanejo cinični, jezni in imajo občutek, da z njimi manipulirajo ali pa postanejo pretirani skrbniki in negovalci ljudi v svoji okolici in poskušajo neuspešno, vsaj na tak način, priti do priznanja.
Otroci se iz otroštva naučijo, da je življenje nekaj, kar moraš nekako trpeti, vse dokler ne umreš.
SAMOTARKA
Tipične misli
Svet je nevaren in strašljiv in jaz moram ves čas paziti, da se mi kaj ne zgodi. Nikjer ni varno in vsak se briga zgolj zase. Ker me bodo na koncu vsi ljudje izdali, moram biti ves čas pozorna na skrite pomene, četudi se drugim zdijo nepomembni.
Tipični občutki
Panično prestrašena pred izgubo nadzora; ker jo lahko občutki drugih, pa tudi njeni lastni povsem preplavijo se boji sprostiti. Povsod vidi možnost katastrofe. Kritiko drugih doživlja kot prekletstvo , samozavest si gradi zgolj preko dela ali hobijev. Svoj notranji sram izraža skozi nenehno kritiziranje drugih.
Tipična dejanja in osrednja dilema
Nadene si trden oklep, zaradi česar se lahko drugim vsaj navzven zdi samozavestna, odločna, celo privlačna. Gre le za krinko. Kot veliko drugih MOM tudi Samotarke svetu kažejo en obraz, svojim bližnjim pa čisto drugega. Družinski člani doživljajo njihovo nezaupanje, perfekcionizem, negotovost, tesnobnost, bes in paranojo. Samotarka tudi od drugih zahteva, da sledijo njenim idealom popolnosti, če tega ne storijo jih kaznuje z besom ali tako, da se povsem odmakne od njih. Samotarke se bojijo izgube nadzora nad samim sabo, kar se kaže v njihovi posesivnosti nad vsem, kar je njihovo.
Tipične misli, čustva, dejanja družinskih članov
Samotarka ima prav – svet je nevaren, ne smem tvegati in zaupati drugim.
Zaščititi jo moram pred grozo zunanjega sveta.
Sem dobra in zvesta oseba, zato ne smem Samotarke nikoli zapustiti, četudi bi s tem poskrbel zase in se zaščitil.
Zaradi Samotarkinih strahov se počutim ujetega in izoliranega.
Imam težave z zaupanjem in bojim se, da bi storil kakšno napako, ker bi mi potem rekla: »Saj sem ti rekla, kaj bo.«
Odrekam se svojemu socialnemu življenju, ker potem ne morem pomagati Samotarki, ki si ne želi ven in ne želi spoznati novih prijateljev.
V imenu Samotarke si izmišljujem razne izgovore, da ne bi kdo posumil, da ima težave.
Učinki Samotarke na otroke
Kot odrasli imajo veliko bolezni, ki izvirajo iz potlačenih občutkov kot na primer panične napade in fobije. Otroke se ne opogumlja, da sami raziskujejo in imajo kasneje v novih situacijah lahko velike težave in postanejo anksiozni. Nimajo primerni veščin za soočanje s situacijami, preveč zlahka prepustijo nadzor drugim , imajo velike težave z zaupanjem in se le stežka ločijo od svojega starša.
KRALJICA
Tipične misli
Hočem še več pozornosti. Zaslužim si vso pozornost. In, mimogrede, kaj si v zadnjem času storil zame? Moji otroci morajo izpolnjevati moje potrebe in ne obratno. Če se z menoj ne strinjajo ali če imajo svoje potrebe – s tem kažejo, da me ne ljubijo in ne spoštujejo
Tipični občutki
Upravičenost, prikrajšanost, praznina, jeza, frustracija ali osamljenost zaradi prikrajšanosti, ki so jo čutile kot otroci. So nepotrpežljive in imajo zelo nizek prag tolerance. Pri drugih grejo preko meja in pri tem ne občutijo obžalovanja, tega pogosto niti ne opazijo.
Tipična dejanja in osrednja dilema
Večni občutki praznine in se zaradi tega ne morejo potolažiti in umiriti. Za to, kar menijo da povsem upravičeno zaslužijo, so pripravljene storiti popolnoma vse – tudi grde stvari kot na primer izsiljevanje. Druge ljudi na začetku druge po navadi očarajo s svojim šarmom. Vendar jih , ko ji »prijatelji« niso več v korist, odreže brez ene same misli. Kraljice so sposobne izjemnih manipulacij za dosego svojih ciljev.
Tipične misli, čustva, dejanja družinskih članov
Nikoli je ne morem zadovoljiti, četudi se še tako trudim.
Imam sploh lahko svoje potrebe? ( Bolje, da tega ne povem na glas, da me ne bo zapustila)
Zakaj se vedno vse vrti okoli nje?
Če bi jo lahko drugi videli, kakšna je v resnici bi bili šokirani.
Družinski člani, ki jih Kraljica pogosto sramoti, ignorira ali jim da zgolj navidezno pozornost, se naučijo, da je njihova vrednost odvisna od zunanjih stvari ( avto, pomembni nazivi…)
Samozavest družinskih članov lahko zelo trpi – še posebej pri tistih, ki jih Kraljica povsem izolira ali pa so njeni partnerji.
Čez čas se ljudje okoli nje počutijo izrabljeni, zmanipulirani in jezni – jezni na Kraljico in nase, ker so ji tako zelo popustili, da se sploh ne prepoznajo več.
Okolica ji popušča, ker je to lažje, kot pa da bi ohranili svoje osebne meje.
Manj odločni ljudje v njeni okolici lahko povsem zapadejo pod vpliv njenih spletk ali pa so nezmožni zaščititi sebe in otroke.
Posledice Kraljice za otroke
Za Kraljico so otroci njena publika, od katere pričakuje, da ji izkazuje ljubezen, ji da pozornost in podporo, ki jo tako zelo potrebuje. Otroci so zmedeni in se počutijo izdane, ko se jih včasih kaznuje za povsem normalno vedenje (glede na trenutne potrebe Kraljice). Ker Kraljica ne dovoli, da bi otroci postali samostojne osebnostni ( avtonomnost je kaznovana) začnejo otroci oponašati vedenje Kraljice, kar daje možnost za nastanek nove generacije Kraljic.
Ko otroci odrastejo, se konflikt s Kraljico še poveča. Globoko v sebi otroci hrepenijo po priznanju, prepoznanju, doslednosti in da bi jih starši ljubili takšne kot so in ne zgolj zaradi dosežkov, ki so jih morda dosegli.
ČAROVNICA
Tipične misli
Čarovnica podzavestno sovraži samo sebe, ker je pogosto odraščala v okolju, kjer se je morala povsem podrediti sovražnemu ali sadističnemu staršu ali skrbniku. Tako se začnejo vesti tudi same, predvsem z otrocid in tistimi, ki so šibki ali nemočni.
Tipična čustva
Zaradi svojih grozljivih dejanj ne čutijo nikakršnega obžalovanja, saj jih bolj zanima njihovo počutje in interesi, kot pa bolečina ljudi okoli njih. Čarovnica eksplodira kadar je ljubosumna, če jo kdo kritizira, če ima občutek izdaje, zapuščanja, kadar ima občutek, da so jo prezrli ali da jo ignorirajo.
Tipična dejanja in osrednja dilema
Večina MOM staršev svojih otrok ne zlorablja. Tisti, ki pa jih, pa verjetno spadajo v to kategorijo. Zlorabe se večinoma dogajajo takrat, kadar v bližini ni drugih odraslih. Družinski člani lahko živijo v totalnem terorju, čeprav se navzven vse zdi v najlepšem redu. Čarovnice si želijo moč in nadzor nad drugimi, da jih ne bi mogli zapustiti. Če kdo ali kaj sproži njihov strah pred zapuščanjem, lahko postanejo izjemno nasilne in polne besa in lahko družinske člane celo poškodujejo. Ta tip MOMa je zelo odporen na kakšrno koli terapijo, saj ne bodo doupustile drugim, da bi jim pomagali, četudi imajo težave tudi same s seboj.
Tipične misli, čustva, dejanja družinskih članov
Storil bom, kar zahteva od mene. Upiranje je brezsmiselno. Prilagodil se bom.
Žrtve je zelo strah.
Ljudje v okolici, ki bi lahko žrtve zaščitili,si pogosto zatiskajo oči pred resnico.
Večina bližnjih bo storila vse, da Čarovnice ne bi vznemirila. Ker vzrok Čarovničinim eksplozij ni v njihovem vedenju, temveč v njej sami jim to eksplozije ne uspe preprečiti.
Učinek Čarovnice na otroke
Otroci živijo v neprestanem terorju – strahu pred Čarovničinim muhastim razpoloženjem. So kolaterarna škoda skrivne vojne, ki je niso začeli, je ne razumejo in je ne morejo nadzirati.
Napadi Čarovnice so pogosti, intenzivni in kruti. Otroci avtomatično mislijo, da so krivi oni in jih je sram, so depresivni, negotovi, odmaknjeni in preobčutljivi.
Kot odrasli imajo lahko številne težave s seboj, odnosi, fizične bolezni in celo post travmatsko motnjo.
Globoko v sebi otroci hrepenijo po priznanju, prepoznanju, doslednosti in da bi jih starši ljubili takšne kot so in ne zgolj zaradi dosežkov, ki so jih morda dosegli.
Tale zgornji stavek me tako zelo opredeljuje. Je pa res, da pri svoji mami opažam, da ima značilnosti več tipov, čeprav eden prevladuje. Ko bi le oče bil tisti relativno zdravi člen moje primarne družine; potem bi bilo hrepenenja verjetno manj, tako se pa zadnje čase ukvarjam še z neke vrste žalovanjem, ker se mi zdi, da tudi očeta (takega, kot je pred leti bil) nimam več – za oba sem zdaj črna ovca in njej je uspelo, da si ga je popolnoma podredila. Tako je navidez zdaj ona brezskrbna, vedno mirna in nekofliktna, on pa bojuje njene bitke. Samo pogledam jo na po njegovem napačen način, pa me takoj napade …
Lep večer vsem!
hm…v knjigi so opisani tudi tipi moških, ki pogosto vztrajajo v takšnih vezah ( pozabila kako jih je opredelila) vendar opažam, da sta pogosto dva tipa moška – eden totalna “copata”, takšen, ki si ga momster totalno podredi, ki ne zaščiti otrok, pogosto jih celo “žrtvuje” da bi sam imel mir , Takšnega očeta otroci pogosto opisujejo kot – ubogega in edinega, ki je bil normalen in ga celo ščitijo in zagovarjajo ali rešujejo in se ga zelo oklepajo , kar je razumljivo, saj se jim zdi edina svetla točka v njihovem življenju, ker drugega pač ne poznajo in tudi v tem primeru otroci prevzamejo vlogo starša. namesto da bi bilo obratno. Pogosto ne zmorejo uvideti, da jih je s svojo pasivnostjo ali takok da jih je namesto sebe postavil v prvo bojno linijo v bistvu tudi tak oče zlorabljal.
Druga pogosta skupina pa so narcisi, nasilni, sociopati….s katerimi se momsterji vprežejo v prav poseben ples, kjer otroci nimajo mesta, razen kot skrbniki potreb svojih staršev ali boksarske vreče za sproščanje njihovih napetosti. Zna se dogoditi tudi ,da gresta dva mejna skupaj, kar je tudi precej bizarna situacija za otroka.
In da ne bo pomote. Mnogo tudi povsem normalnih moških se zaplete z MOM žensko. Razlika med njimi in ostalimi, ki so šodljivi za otroke prav toliko kot mom mama, je, da se tisti normalni zavedajo, da je nekaj hudo narobe in tudi storijo vse, kar je v njihovi moči, da zaščitijo otroke. KOlikor se pač da.
Drugače pa so ti 4 opis mejnih mam nekaj podobnega kot opisi 4 karatkerjev osebnosti ( flegmatik, kolerik…) Nikoli nisi zgolj eno, vendar ponavadi eno prevladuje. Moj momster je bila, ko sem bila majhna v glavnem Kraljica , z občasnimi Čarnovniškimi izpadi ( predvsem do mene že ob mojem najmanjšem nestrinjanju, včasih pa kar tako iz zabave ), sedaj, ko je stara in nima več pozicije in moči, pa je popolna Sirota -večna, jamrajoča, “mila” Žrtev, ki pa se že ob najmanjši možnosti ,ki se ji ponudi spremeni v ledeno hladno Čarovnico. Vendar le še poredko, ker poskrbim, da takšnih možnosti več nima.
GittaAna
Ja, tukaj sem se pa našla.
Doumela sem, zakaj sem bila tako “slaba” mati in hvala Bogu, se je ta klobčič nezavednega vzorca obnašanja začel odvijati.
Stara sem že čez 60 let in vse življenje sem iskala potrditev svoje vrednosti pri svoji mami, kar danes vidim, je bilo popolnoma nemogoče. Še danes, ko se slišiva po telefonu z mamo, doživljam vsakodnevne dodatne “travmatične rafale” ki ciljajo direktno v mojo največjo ranljivost; moj občutek nevrednosti in neuspešnosti, da bi lahko zadovoljila mamina pričakovanja in od nje dobila povratno informacijo, na katero čakam že odkar se zavedam da živim, da me sprejema in ljubi takšno kakršna sem.
Tako sem mnogokrat poskušala, če ne drugega iz občutka dolžnosti prihajati na obisk, toda žal, vsak se je klavrno končal. Sedaj jo mogoče obiščem dvakrat na leto, čeprav je le 30 km stran od mene. Ne morem. Ne gre. Preveč travm mi to povzroča.
Zato avtorici tega članka hvala. Kajti ko človek ve kaj se mu dogaja in kako se ta stvar imenuje, je to že prvi korak v ozdravljenje.
Vendar, ker nesreča nikoli ne počiva, sem se pred tremi leti poročila z moškim, ki ima še težjo obliko MOM, kar seveda, glede na to, da takšni ljudje znajo to prikrivati, tega do poroke nisem spoznala.
Upam, da sedaj lahko rečem, da bosta pač padli dve muhi na en mah. Ali jaz, ali pa onadva. 🙂
Hvala Gitta
Bravo Nena za tvoj pogum, da si se odločila soočiti s MOMovci okoli tebe.
Morda za začetek preberi knjigo Strupeni starši, ki je obenem tudi ena redkih knjig, kjer piše, da so nekateri starši lahko tudi strupeni in da ima otrok takšnih staršev pravico, da se umakne iz življenjega svojega starša ( ali pa je to celo priporočljivo) in da ni dolžan trpeti zlorabe ali grdo obanšanje zgolj zato, ker je to njegov starš.
Če imaš takšnega starša je precej običajno, ad potem navlečeš še podobnega partnerja, ker te zanj že starš od otroštva streniral in so tudi tvoji alarmi že tako poškodovani,da ne zaznajo več nevarnosti, kadar se ti tak človek približa in se globoko v podzavesti celo domače počutš, ker si takšnega vedenja pač vajen iz otroštva.
Drži se!
GittaAna
Hvala, GittaAna,
za vzpodbudo. Res je da sem žal dolgo potrebovala da sem prišla do te krute resnice, da sem bila dolga leta žrtev svoje gospodovalne mame, hkrati pa izredno MOM očeta. To šele danes vidim. In res je tudi, da je čisto nekje normalno, da če si se vse življenje prilagajal muham sebične Kraljice in sebičnega kolerika – očeta, da najdeš tudi “primernega” partnerja.
Vesela sem, da sem našla ta forum. Še preden pa sem ga našla, sem to tematiko predelovala na splošno po internetu, tudi po Hrvaškem. Zdi se mi da je na njihovih forumih in straneh z vsebino o psiholoških odklonih ta tematika obarvana bolj strokovno / temačno /skrivnostno.
Seveda bo sedaj potrebno nekaj ukreniti. Seveda bom prebrala to knjigo. Problem pa je v tem, da sem nezavedno; ker sem pač prevzela te vzorce, tudi sama s svojim “pohabljenim” nastopom zaznamovala tudi svoje otroke; skupaj s prvim možem, ki je prav tako bil sin MOM očeta.
Po tem spoznanju smo se začeli o tem pogovarjati in verjamem, da bomo morebitne zamere in takrat nerazumljene situacije postavili na pravo mesto.
Lep dan in nasmeh!
Svet zna biti na trenutke lep, četudi ne sije sonce.
Naktere stvari v nas so tako zapletene, da jih lahko odplete zgolj dober psihoaterapevt, če pa jih povzroča še kemija v naših možganih pomgajo tudi zdravila, da nas spravijo v kemično ravnotežje in nam naše telo ne meče “polena” pod noge. Še pri osebnostnih motnjah, ki so zelo odporne na večino psihoaterapij , zdravil za njih pa ni, obstjajo nekatere terapije in pristopi, kjer se lahko nekdo z osebnostno motnjo nauči primernega vedenja, da ne škoduje sebi in ne drugim.
Zato rešitve so, vendar so ( tako kot vse v življenju) povezane z veliko iskanja, tistega, kar bo nam v pomoč ( ljudje smo zelo različni, za nektere je dobro nekaj, za druge, nekaj drugega), truda, volje, trmastega pobiranja vsakič, ko pademo in nadaljevanja začrtane poti. Potrebno je tudi postavitev prioritet – če nam je to tam nekje na vrhu seznama bomo našli voljo, če ne, bo to ( večno) čakalo na “boljše” čase ali pa bomo vedno našli izgovor zakaj nekaj ne deluje ali zakaj mi ne moremo.
Svojo usodo imamo v svojih rokah, čeprav se nam zdi to takrat,kadar smo v težavni situaciji neverjetno in le s težavo poslušamo nekoga, ki modruje takšne stvari. Tisti, ki so se pregrizli čez najtežje situacije pa to vedno potrdijo.
Razmisli, kaj si želiš od življenja, koliko te tvoja negotovost ovira pri tem, koliko časa in truda si pripravljena v to vložiti in naredi načrt, kako priti do tega, da bo tvoje življenje boljše in se ga trmasto drži in stopaj po njem. Prepričana sem, da se bodo stvari spremenile.
Drži se!
GittaAna