Najdi forum

Mi lahko kdo pomaga?

Trenutno je moja glava polna razmišljanja, čakam dan, ko se mi bo odpeljalo.
Čustveno sem apatična.
Prebrala sem že ogromno na temo osebnostnih motenj, pa ne vem kam bi vtaknila moj odnos, ki je bil vse prej kot normalen.
Skratka, po vsem prebranem sem nekako laično ocenila, da je imel NOM.
Rdeči alarmni so se kar vklapljali dnevno, sama imam nekako dosti razvito intuicijo, tako da sem kmalu ugotovila, da nekaj zelo ne štima.
Pa nisem obupala, ker sem mislila, da je po dolgem času in razočaranjih v preteklosti, končno nekaj, končno, da se bodo tudi zame začeli boljši časi.
Sama s seboj imam kup težav (čustveno zelo občutljiva, veliko mi pomenijo živali, čutim ljudi na nek svoj način, vedno sem druge postavljala pred seboj, ljubosumje, posesivnost, znam narediti pravo dramo, nezaupanje).
Obiskujem tudi terapijo, kjer želim predelati svoje napake, vzorce, stanja.
V preteklosti sem bila v vezi s človekom, ki me je psihično in fizično zlorabljal-iz vsega tega izhaja tudi kup mojih težav.
Skratka, ko sem se začela spoznavati z njim, sem ugotovila, da ravno običajen ni.
Sam sebe je opisoval kot “noro” osebo.
In zakaj po vsem tem času domnevam, da ima NOM? (lahko seveda se motim)
– svojo preteklost je opisal kot skupek samih travm (nihče ga ne razume, ljudje ga zapuščajo)
– rad je govoril o sebi, svojih dosežkih (posebej služba)
– dajal je vtis, da je nad drugimi (v službi naj bi imel višji položaj, ljudi nad sabo)
– družinsko travmo je reševal on
– ob sumu, da ga nekdo odbije, je doživel čustveni izbruh v smislu, da je ničvreden
– ljudje naj bi bili na njega ljubosumni, zato je imel v službi kup težav in posledično je bil zelo slabe volje
– od prometne nesreče, ki jo doživel v preteklosti, ima vidne posledice na telesu in zaradi tega naj bi bil poln kompleksov (sama temu ne verjamem)
– sam sebe je opisoval kot nekoga, ki ima srce in da drugi tega nikoli niso cenili. Vsem pomagal, njega vsi zapustili.
– ni se pretirano oziral na moje občutke. Zdi se mi celo, da če bi mu rekla, da grem z nekom na zmenek, da bi ob tem ostal hladen in ravnodušen.

Po drugi strani pa: če mu je kdo očital npr., da nekaj ni naredil prav, je kritiko sprejel (meni čudno) mirno in toleriral dalje. Ni šel v napad.
Če je začutil, da ga nekdo želi zapustiti, je odreagiral na način; vem da sem ničvreden, sem največje zlo sveta.
Če si ga za kaj pohvalil, se je vedno zahvalil.

Je pa velikokrat znal obrniti zadeve v smislu: narobe si razumela, narobe predvidevaš.
Zadeve se niti ni trudil objasniti. V glavi je imel napleteno, da ga ne spustim k sebi in da ga zaradi tega ubijam-čustveno.
Kar pa me je vedno begalo je to, rad naj bi imel živali. Bolj kot ljudi. Iskala sem po internetu med literaturo, namreč ljudje z motnjo NOM naj ne bi imeli empatije. Njihovo hladno srce ne premore takih občutkov. Kako je potem to mogoče?

Po drugi strani, veliko je dal na spolnost. O tem bi se lahko pogovarjal z njim na dolgo in široko. In to me je odbilo, kajti po prebranem sem dojela, da NOM osebe rade varajo, niso zvesti. Torej razne sexsualne avanture doživljajo, da hranijo sebe?
Po njegovem seveda on ne vara, ne laže, druge ga ne zanimajo.

Trenutno mu ne verjamem nič od nič.

Vem da so osebe z NOM motnjo izredni manipulatorji in ravno tukaj se je najbrž zalomilo, ker sem sama vedno hotela neke odgovore, kontrirala njegovim izjavam.
Čudilo me je, da se je na čase trudil, na način, da mi je s kako sliko želel dokazati, da govori resnico (sama sem mu namreč velikokrat vrgla v obraz, da mu ne verjamem popolnoma nič in da se dela norca iz mene).
Opazila sem tudi, da je imel nihanja razpoloženja. Izgubil je voljo do parih zadev, veliko je prespal.

In še tista pika na i, da sem kmalu ugotovila, da gre pri njemu (domneva) za NOM:
– po hudem prepiru, ko sem ga izzivala besedno, si je napletel v glavi, da ga zajebavam, šee par krepkih mi je napovedal (žaljivke) in prekinil vse stike, čez noč.
Zablokiral mojo telefonsko številko.
In takrat, po začetnem šoku, nemoči sem danes na točki, kjer sem ugotovila, da nima nobenih občutkov. Da je najbrž večino svojih dni lagal, zganjal manipulacijo.
Ker če bi imel občutke, me ne bi odrezal čez noč. Bi se želel nekako pogovoriti.
Kot da ne obstajam več.
V glavi se mi dnevno prepleta sto misli. Srce me boli za znoret.
Ne razumem, kako te lahko nekdo odreže kar čez noč?
Predvidevam, da je že na preži za novo “žrtvijo”
Verjamem mu samo tisto, kar sem videla na lastne oči, ostalo nič.
In vem, da se vrnil ne bo, posebej če sem pravilno domnevala, da gre za NOM osebnost.

Še vedno pa se mi poraja vprašanje, kako lahko čuti neko empatijo do živali? Mi zna to kdo obrazložiti? Ali se tudi pri tem pretvarja?

Ti se zlo ukvarjaš z njim . Morala bi se pa s seboj . Večino vprašanj , ki si jih zastavila je ukvarjanje z njim . Kaj on dela , kaj razmišlja, zakaj to , zakaj ono . Obrni se vase . Med teboj in njim je čista kemija , samo kemija brez spoštovanja, ljubezni pa vodi v norost . Ti kot da imaš nek ringlšpil v glavi . Počasi ga boš morala začeti ustavljati .
Ti njemu daješ preveliko vrednost, preveč si se vezala in v njem si se hudo zmotila. On je samo to , kar je vedno bil in bo . Za začetek se začni spraševati kaj si ti želiš, kaj ti potrebuješ in ali vidva sploh imata iste interese . Očitno da ne . Nujno se vprašaj ali on sploh ima kapacitete ki ti jih lahko ponudi , recimo ljubezen, zvestobo , spoštovanje ? Odgovor verjetno ze itak poznaš le sprejeti ga še moraš in odnehati z željami o njem in o vama.
Saj menda nisi toliko nora , da si boš tudi v pridnje izbrala pekel ?

Jaz bi tu odgovorila samo na eno vprašanje, tisto, o živalih in empatiji in NOM.
Da imajo samo dobri (ali vsaj “ne moteni”) ljudje radi živali, je velika zmota in to dvojna, ker jih lahko imajo radi tudi “slabi ” (te sodbe so itak pogosto subjektivne) – po drugi strani pa marsikdaj sploh ne gre za ljubezen.
To mišljenje spada v isto kategorijo, kot npr. prepričanje, da če ti partner reče “Rajši te / se ubijem, kot da bi te imel kdo drug”, to pomeni ljubezen.

V resnici so živali za motene osebnosti popoln “partner”. Zakaj:
– žival ne ugovarja, nima oz. ne izraža svojih morebiti nasprotnih mnenj in prepričanj, ne dvomi v skrbnika, ga ne terja za odgovore in prelomjene obljube…
– v želji, da dobi hrano, žival vključi svoje mehanizme, ki nam prijajo: znano je, da proseč pogled psa v nas sproži hormon oksitocin (“hormon ljubezni”, ki se sprošča npr pri orgazmu, pa tudi v ženski takoj po porodu itd. Mačka se nam tre ob noge in ljubko mjavka itd.
– žival je krasen družabnik za “kontrol freake”, saj človek nadzira, kaj in kdaj bo jedla, kje bo spala, kam jo bo peljal, kdaj in če jo bo okopal…
– obenem se ob tem, ko je žival človeku hvaležna, človek počuti “kot bog “
– znano je tudi podzavestno istovetenje z izbrano živaljo (kar se včasih vidi celo navzven, ko sta si npr. pes in človek zares podobna:) , se pravi, če imam lepega, pridnega, delovnega, ljubkega, močnega, strašljivega… psa, sem tudi jaz lep, priden, deloven, ljubek, močan, strašljiv…. – ko torej človek sprehaja psa, ki je v njegovih očeh super, se sam postavlja in hvalisa, češ tudi jaz sem super. NOM, ki da vse na zunanji videz, si bo pogosto nabavil psa z rodovnikom. NOM, ki raje igra na vlogo rešitelja, bo posvojil žival iz zavetišča in seveda to vsem povedal. Sama poznam več prvih primerov.
– ni strahu pred zapustitvijo : človek ve, da ga žival ne bo zapustila
– žival lahko (žal) služi kot ventil, saj se ne more braniti ali komu povedati, če njen lastnik tuli nanjo, jo zmerja, celo brca, ji odtegne hrano za par dni…
In zagotovo bi se še kaj našlo.
Nič od tega pa ni ljubezen. Še manj empatija.
Lp,
ŠEN

Pozdravljena

tokrat se z vašim odgovorom glede empatije takih oseb do živali popolnoma strinjam- v vseh navedbah.
Zelo dobro ste vse opisala
Lep pozdrav

Pozdravljena,

Kot, da bi brala od svojega osvajaca. Isto, identicno.. vprasanje, ce celo ni. Isti vzorci..slaba samopodoba, resnicno v zivo prijazen in prijeten, malo brazgotin od nesrec… na polozaju, vse obvlada, od kuhanja do ni da ni.. ampak ce mu karkoli reces, kar mu ni po volji zacne biti osoren, aroganten, nesramen, mu je zal da te je spoznal itd.. V glavnem bezi stran in bodi vesela, da te je blokiral, kajti te ljudje imajo zelo krhek ego in so veliki manipulatorji. In lazejo, oni odlocajo o vsem, krsijo pravila, kajti zanje ne obstajajo zaradi obcutka, da so do vsega upraviceni in jim vse pripada kar mislijo.. raje razusci zakaj te take osebe privlacijo? Ste imeli doma ok odnose ali je bilo turbolentno in nemirno ozracje, je bila prisotna custvena toplina in empatija ali hlad, ponizevanje in sebicnost? Ti ljudi je zelo tezko spremeniti, saj ne vidijo, da bi bilo kaj narobe z njimi, ker imajo prevelik ponos, razcetverane alterje in lahko tudi multipersonalno motnjo poleg, tako da imajo vec obrazov. Pomaga jim lastno priznanje,da je z njimi nekaj narobe, na konec koncev pa tudi v skrajnem primeru kaksen izganjalec slabih duhov, ker Jezebel duh je prisoten v taksnih delovanjih narcisistov.
V glavnem vlagaj energijo v sebe in svojo sreco in se ne obremenjuj s takimi poskodovanimi osebki brez empatije. Nauceni so jo odigrati, ne pa kakorkoli zacutiti. In pazi na sebe in svoje dobro pocutje ne izpusti iz rok.

Hm, zanimivo… mi lahko samo namignes, je bil iz tujine, starost? Družina? Mati? Sestre? Kje si ga spoznala? Ker me res zanima, če nisva naleteli na istega človeka?
Ne, sem ne obremenjujem ker me je blokiral. Itak mu sploh ne bi se več odzivala. Za njega imam trenutno toliko slabega v sebi, da sem sama nad seboj presenečena, kake misli mi hodijo po glavi. Smešno le, da če bi ga orenk zbutal, še to ne zaleže, ker so itak brez občutkov.

Hvala za odgovor.
Sem tudi sama ciljala v to smer, da imajo “radi” živali, ker so za njih sigurni, da jih ne bodo zapustili. Nočem pa niti razmišljati dalje o razlogih, ki si jih navedla v zadnji alineji…ker sem velik empat, vedno bolj povezana z živalmi kot ljudmi in si ne morem predstavljati sploh, da ima nekdo doma žival samo za svojo korist.
V mojem primeru je bilo zanimivo to, da se je kar sam skozi pogovor prikazoval, kdo sploh je v resnici. Npr, rekel je, da ima živali rajši, kot ljudi, ker ga živali ne prizadenejo. Le da v mojem primeru to izgleda na način, da je res tako, ker so me ljudje pogosto okoli prenašali, kar pa je on mislil s tem, pa mi je šele sedaj bolj jasno.
In nisem niti pomislila na to, da se je na nek način okoriščal s sestro in njenimi živalmi.
Npr, rekel je, da mu trenutno psa čuva sestra, ker je on v tujini. Na slikah je bil res v družbi psa. Kdo pri zdravi pameti pa bo pomislil, da je to vse zgolj taktika? In ker sem prebrala, da narcisi skoraj sovražijo matere, sestre, mi njihov odnos ni bil jasen sploh. S sestro ima zelo navezan odnos. Za njo ni rekel žal besede. Za sestrično, kateri naj bi pomagal skozi neke situacije (če je sploh res to), je npr. navedel, da je sedaj ona uspešna in v vezi z nekim premožnim in da je pozabila na njega (v bistvu gre pa očitno iz njegove strani zgolj za zavist).
Vse se mi je razjasnilo, ko sem dejansko dojela da pes sploh ni njegov (ampak od sestre) in da sestrična nima nobenega slabega mnenja o njem, ker mu je javno napisala, da komaj čaka, da se zopet vidita (edino to ni lagal očitno, da se bo sestal s sestro in sestrično).
Tako da ja, nekatere zadeve so za začele v pravih slikah. In sedaj dojemam mnogo preveč krutosti.

poglej si morda še “dissmisive avoidant attachment style”. Sicer raziskovala o njemu. A je včasih ok tako, da vidiš, do kje je on in od kje dalje si ti.

Če je v otroštvu doživel zapustitev enega od staršev, smrt ali zasvojenost, se pojavi tak način odziva.

New Report

Close