Driska, bruhanje

Kako se prenaša okužba?

Okužba se prenaša s stikom z istrebki ali rokami s katerimi smo se dotikali z istrebki onesaženih predmetov ali površin. Z vodo in hrano, ki je okužena s črevesnimi mikroorganizmi, se lahko povzročitelji prav tako prenesejo na sluznico ust bodočega “gostitelja”. Zato pogosto govorimo o bolezno umazanoh rok. Ker je kužnost mikroorganizmov zelo velika jih je za razvoj bolezni dovolj že zelo majhno število-ua rotavirozo le 30-100 mikroorganizmov.

Primeri driske se lahko pojavijo posamično (sporadično) ali v obliki epidemij in so v povezavi s prenosom v domačem okolju, v vrtcu ali drugih kolektivih.
Z okuženo hrano ali vodo pride do zastrupitve s hrano. Pogosta je okužba na potovanjih v eksotične in nerazvite dežele. Lahko pa je povezana z antibiotičnim zdravljenjem ali bivanju v bolnišnici. Driska ne pomeni vedno okužba, saj je lahko tudi drugačne narave, kot naprimer pri kirurših boleznih, alergij na hrano, in druge. V otrošem obdobju je infekcijska driska najpogostejša pri mljših otrocih (do 5 leta),čeprav lahko obolevajo otroci vseh starostnih skupin in odrasli.

Pri črevesni okužbi je lahko driska nekrvava ali krvava, če je primešana kri ali krvava sluz. Pridružijo se lahko vročina, slabost, bruhanje in bolečine v trebuhu. Potek bolezni je različen, kajti bolezenske znake povzročajo različni mehanizmi delovanja mikroorganizmov in izločanja posrednikov vnetja. Na potek bolezni vplivajo tudi starost otroka, sezona, geografse in druge epidemiološke okoliščine.

Virusi in bakterije

Najpogostejši povzročitelj drisk v otroškem obdobju so virusi. V hladnih mesecih povzročajo rotavirusi okužbo bruhanjem, drisko, vročino in izsušenostjo, predvsem pri otrocih do 2 leta starosti.
Enterični adenovirusi pri dojenčku in manjšem ortoku povzroča več dno trajajočo drisko in vročino, ki poteka z bruhanjem ali btez njega. Lahko pa te viruse spremlajo tudi prehladni znaki bolezni.

Od bakterijskih povzročiteljev so najpogostejše okužbe s salmonelami, tako kot campliobacter radi povzročajo krvavo drisko. Drisko pa lahko povzročajo tudi paraziti.

Kako poteka bolezen?

Inkubacija tj. obdobje med okužbo in prvimi znaki je pri virusnih in bakterijskih okužbah od 1 do 3 dni, pri parazitih pa od 5 do 15 dni. Kužnost traja med trajanjem bolezni, izločevanje patogenega mikroorganizma pa je različna glede na povzročitelja. Pri rotavirusu traja v povprečju 9 dni, pri bakterijskih okužbah pa lahko tudi vel tednov ali mesecev, še posebej, če je bil otrok zdravljen z antibiotikom, ki prisotnost bakterije v prebavilih še podaljša.

Ali morajo starši z otrokom, ki ima infekcijsko drisko k zdravniku?

Otrok, ki ima črevesno okužbo z bruhanjem in drisko izgublja tekočino in elektrolite. Viskoka vročina, pospešeno dihanje in potenje to izgubo še povečajo. Dokler otrok dovolj pije ni potrebno k zdravniku. Če pa je poleg tega še vnos tekočine premajhen, lahko hitro pride do izsušitve-dehidracije. Ta je razlog za elektrolitsko in metabolično neravnovesje. Zato je pomembno, da pri otroku pravočasno ugotovimo pretečo dehidracijo. Zanki dehidracije so:otrok je žejen, ustna sluznica je suha, ustnici živo redči, oči vdrte, pri dojenčku je velika mečava vdrta, jezik je lepljiv, otrok manj ali nič ne urinira. Nato otrok postane razdražljiv, apatičen, slabo sodeluje, je zaspan, kožna guba se počasi izravna, dihanje je globoko in pospešeno, prav tako srčni utrip. V tem primeru je zdravniška pomoč potrebna takoj. Zdravnik presodi ali gre otrok v bolnišnico ali je lahko doma. Zdravljenjen potka predvesem z nadomeščanjem tekočin in ekektrolitov (kalij in natrij) in glukoze. Doma otrok lahko dobiva Nelit-oralna rehidracijska raztopina, če se odloči za sprejem pa infuzijo in terapijo seveda odvisno od povzročitelja.

Prehrana med drisko

Pomembno je vedeti, da dieta ne vpliva na potek driske. Zato dieta s predpisovanjem prežganje, ruskega čaja, odsvetovanjem mleka in podobno ni smiselna, ker je vsrkavanje vseh sestavin hrane pri otroku z drisko normalno. Izkazalo se je, da uživanje sadnih čajev, sokov in uravnotežene lahko prebavljive prehrane, ki je prilagojena starosti otroka ne podaljša potek driske, lahko ga celo skrajša. Zato otroku ponudimo hrano in pijačo, ki jo ima rad v manjših količinah in večkrat dnevno. Če se doji svetujemo pogostejše dojenje in ponujanje čaja. Zalivančkom izbranega mleka ne zamenjamo in ne nadomeščamo s pripravkom npr. NH 25 ali Humana 9. Če otrok hrano zavrača se trudimo, da mu ponujamo dovolj tekočine.

Za perprečevanje nastanka in širenje črevesnih okužb je pomembno dosledno umivanje rok, vzdrževanje osebne higiene in higiensko rokovanje z živili ter skrbno čiščenje sanitarnih prostorov in drugih površin, ki se jih pogosto dotikamo.

Piše:prim:Tatjana Lužnik Bufon dr.med.spec

No, pomoč že prihaja, Zvončica-hvala ti.

Lep jutro in še lepši dan ti želim,
lp
Tanč

Tudi jaz ti želim lep sončen dan!!!!

Pa malo počitka si privošči po naporni nočni:))))))