Pozdravljeni,
Na vas se obračam v upanju za kakšen nasvet.
Smo 5clanska družina, otroci faks, srednja, osnovna… Torej zelo razgibani urniki. Mož dela praktično ves dan, jaz sem popoldne doma. Živi v centru mesta, v bloku. 14 let že intenzivno poslušamo kuža, kuža, kuža, da sem pričela razmišljati… Ok, pa naj bo kuža. Oba z možem sva tudi v otroštvu imela psa, pa bi vseeno raje imeli kužka za začetnike. Hčeri imata sicer veliko izkušenj, kužki so pri starših… Glede na življenje v bloku bi imeli manjšega psa, ki mu ni problem biti sam doma 6 do 7 ur, ki je ucljiv (zaradi lulanja), skrbi me lajež zaradi sosedov. Če bi le zneslo in dobili vzreditelj, bi bilo idealno kužka dobiti junija, ko se končuje pouk in bi se 3mesece lahko (vsaj otroci) intenzivno ukvarjali s psom, ga navajali na čistočo, na to, da bi bil postopno vedno dlje časa sam… Pregledali smo že veliko strani, prijatelji imajo bishon, drugi cottona, oba cukra za pojest… Pa vendar, težko se odločimo. Morda kakšne vaše izkušnje, nasveti… Hvala

Lepo slišati nekoga, ki se odgovorno spravlja k nakupu, pohvalno!
Glede legel bi bil zdajle zadnji čas, da se povežete z vzreditelji in do poletja z njimi dobro prekomunicirate. Zakaj? Ker tako boste lahko našli legla ob času, ki ga želite imeti. Namreč vzreditelji imajo radi, da se novi lastniki z njimi povežejo veliko prej, kot pa šele v zadnjem trenutku. Sploh poleti, bo izgledalo, kot da kužka kupujete otrokom za dober uspeh. Namreč nakup psa ni samo najdba nekega legla in hop v avto. Potrebno je pregledati rodovnike, sorodstvo in linije. Tudi psi iste pasme se v različnih linijah razlikujejo. Če boste imeli vprašanja in potrebovali pomoč s pregledom rodovnikov in podobno, me lahko pocukate za rokav tukaj na forumu kadarkoli.
Razlike med pasmami. Bombažki (coton de tulear) so vsekakor zazačetnike veliko bolj primerni. Lajajo precej manj, so odprti tudi do tujcev in niso čuvaji. Bišončki (Havanski bišon) je bombažku zelo podoben, vendar zna biti “čuvajski”, kar zna biti v bloku malo moteče za sosede, ko bo zalajal na glasove in udarce iz stopnišča. Prav tako je bišonček po naravi do tujcev bolj nezaupljiv, kar pomeni več pozornosti ob spoznavanju psa s tujci in prišleki.

Najbolje pa bo, da si nma “zelenem” forumu preberete temi, kjer so se javljali in se javljajo lastniki obeh pasem, ter temo o nakupu psa in vzgoji mladiča:
Vaš link

Vaš link

Vaš link

Vaš link

Najlepša hvala za vaš obsežen odgovorov. Napredovali smo do te faze, da smo se odločili za cotona in se že povezali z vzreditelj, ki načrtujejo leglo aprila, torej bi bili primerni za oddajo junija. Punci sta že doma nastavili kuverto z denarjem, kamor sta že vložili vse svoje prihranke 😊
Kužka bomo vzeli pri preverjenih vzrediteljih, ki so registrirani pri kinološki zvezi in večih društvih.
Ps. Komaj čakamo 😊

Smem vprašat, le boste kupili v Naklem ali v Senožečah? Sicer bi vam priporočila, da počakate na jesensko leglo v Laškem. Vzrediteljica se namreč zelo trudi, da ohranja pse zdrave in pregledane.

Smem vpraškati kje ga boste kupili saj tudi mi nakupujemo psa.
Lp

Kot je bilo v mojem odgovoru navedeno, če bodo kupili aprila, bodo kupili v Naklem ali v Senožečah. Če kupuejte pasemskega psa, potem se mroate pvoezati z vzreditleji. Naslove in kontaktne podatke dobite na strani Kinološke zveze Slovenije pod razdelkom “predvidena legla”. Pokličite več vzrediteljev, in se šele po predstavitvi pasme odločite, kateri vzreditelj se pri paritveni kombinaciji najbolj potrudi. Naj bo eno prvih vprašanj, zakaj so se za leglo odločili, v kakšni kombinaciji je nastalo in zakaj takšna odločitev. Pri Coton de tulear pasmi pa vsekakor vprašajte, koliko mladičev je imelo temne oznake v prejšnjih leglih in ali vzreditelj želi pariti samo snežno bele pse – v tem primeru se dobro pozanimajte o zdravju prednikov in sorodnikov.

Kot je bilo v mojem odgovoru navedeno, če bodo kupili aprila, bodo kupili v Naklem ali v Senožečah. Če kupuejte pasemskega psa, potem se mroate pvoezati z vzreditleji. Naslove in kontaktne podatke dobite na strani Kinološke zveze Slovenije pod razdelkom “predvidena legla”. Pokličite več vzrediteljev, in se šele po predstavitvi pasme odločite, kateri vzreditelj se pri paritveni kombinaciji najbolj potrudi. Naj bo eno prvih vprašanj, zakaj so se za leglo odločili, v kakšni kombinaciji je nastalo in zakaj takšna odločitev. Pri Coton de tulear pasmi pa vsekakor vprašajte, koliko mladičev je imelo temne oznake v prejšnjih leglih in ali vzreditelj želi pariti samo snežno bele pse – v tem primeru se dobro pozanimajte o zdravju prednikov in sorodnikov.
[/quote]

Vidim, da se spoznate na pasemske pse, zato imam vprašanje katerega vzreditelja bi priporočali pa za havanskega bišona? Teh legel je v Sloveniji bistveno manj. Zato se oziramo tudi po tujini. Smo pa pripravljeni tudi malo počakat. Se nam ne mudi, smo se že za pasmo odločali več kot pol leta.
Tudi mi smo se odločali med havanskim bišonom in bombažkom. Za bombažka so navijali predvsem otroci, a se mi zdi, da bi nam (vsaj meni) bolj ustrezal bišon. Živimo v hiši z vrtom, dnevna odsotnost maksimalno 5 ur. V tem času bi bil lahko pri moji mami, ker živi v sosednji hiši.
Jaz sem večino življenja živela s kužki, samo zadnjih 9 let sem brez. Tako da nekaj izkušenj imam. Iskali smo pa manjšo pasmo, tako da lahko gremo z njim tudi na dopust. Kletka namreč zavzame kar nekaj prostora v prtljažniku.

Vidim, da se spoznate na pasemske pse, zato imam vprašanje katerega vzreditelja bi priporočali pa za havanskega bišona? Teh legel je v Sloveniji bistveno manj. Zato se oziramo tudi po tujini. Smo pa pripravljeni tudi malo počakat. Se nam ne mudi, smo se že za pasmo odločali več kot pol leta.
Tudi mi smo se odločali med havanskim bišonom in bombažkom. Za bombažka so navijali predvsem otroci, a se mi zdi, da bi nam (vsaj meni) bolj ustrezal bišon. Živimo v hiši z vrtom, dnevna odsotnost maksimalno 5 ur. V tem času bi bil lahko pri moji mami, ker živi v sosednji hiši.
Jaz sem večino življenja živela s kužki, samo zadnjih 9 let sem brez. Tako da nekaj izkušenj imam. Iskali smo pa manjšo pasmo, tako da lahko gremo z njim tudi na dopust. Kletka namreč zavzame kar nekaj prostora v prtljažniku.
[/quote]

Žal se na vzreditelje havancev ne spoznam. Kar je pa v bistvu nepomembno, kaj je moje mnenje. Če se odločam za psa, naredim vse postopke, ki so bili na straneh tega in drugih forumov že milijonkrat napisani s strani poznavalcev. Če opraviš “domačo nalogo”, je večinoma tudi v primeru slabih izkušenj dobro imeti dobrega vzreditelja poleg sebe.

Najprej se povežite z vsemi vzreditelji (recimo v Sloveniji, če vam je najbljižje). Pa jih večkrat obiščite, pogovarjajte se na široko o pasmi. Ocenjujte, koliko vam bodo znali povedati, pa ne samo o dobrih lastnostih, temveč tudi o slabih plateh pasme, predvsem zdravstveno. Havanci im jao poleg drugih splošnih bolezni recimo zelo hude težave s kožo, izpadanjem dlak v šopih …
Ko boste vedeli, na kaj morate paziti, bo tudi iskanje lažje, saj boste vedeli, kaj morate v rodovnikih, zdr. dokumentaciji in linijah prednikov iskati. Vsekakor pa prednjačijo vzreditelji, ki so že v preteklosti, pa tudi zdaj opravili več testov, kot jih zahteva vzrejna komisija. Tisti, ki poznajo linije, in ki parijo psice 2-3 x v pasjem življenju. Ki jih ne plodijo po 8 letu in ki jih ne oplodijo pred 2 letoma starosti. Takšni, ki vam znajo dobro argumentirati, zakaj se s psi in neko pasmo ukvarjajo. Ki vam znajo pvoedati, zakaj so parili točno tega psa in psico. Moja favorizirana vzrediteljica cotončkov je znala lepo pojasniti, zakaj je nekega samca nabavila (barvna kombinacija in zdravstvene posledice teh paritev).

Potem pa seveda, da res preverite: zdr. teste, tudi prednikov, starejših sorojencev oz. potomcev staršev, pa tudi čimveč sorodstva. Da preverite rodovnike, koliko psov je v sorodnosti, kakšna je tendenca sorodstva, tudi da preverite, če je rodovnik prijavljen pri kinološki zvezi. Ter na koncu, preden mladiča kupite, da se prepričate, kako skrbijo za psico in mladiče (najbolje je, če lahko oskrbo spremljate že v času brejosti), ter kakšna je nakupna pogodba.
Psica med brejostjo mora dobivati dobro kalorično hrano, imeti veterinarske teste, biti razglistena in cepljenja. Kako se ukvarjajo z njo, kako je psica vzgojena, je nervozna …. Ko skoti, kako se psica obnaša do mladičev, kako do ljudi. Mladiči morajo biti hranjeni z dobro hrano – in to pomeni doma pripravljeno (in to pravilno!) hrano, ne pa neki briketi in konzerve. Da vzreditelj mladiče navadi na čimbolj raznoliko hrano, da so skoteni notri in da imajo lepo urejeno kotilnico (seveda je včasih malo umazana, ampak ne sme pa smrdeti drugače kakor po svežem urinu ali iztrebkih). Da vam vzreditelj zna povedati, kaj ima namen naučiti pse, kako jih bo psihično opremil, da jih bo že sam začel navajati na sobno čistočo in povodce. Dobro je že veliko prej preveriti, koliko zna vzreditelj svetovati o neželenem obnašanju psa in na kak način rešuje težave pri vzgoji svojih psov.
Pri pogodbi pa seveda: da je cena dogovorjena, da so vsi podatki o psu navedeni, da veste, kaj ste vi dolžni psu in vzreditelju, kot tudi morebitni dogovori, kako bo vzreditelj postopal v primeru, da pes zboli za dedno boelznijo. In kaj če za genetsko (razlika: dedne bolezni se dedujejo, genetska pomeni mutacijo, ki je večinoma neodvisna od podedovanih zasnov).

Sicer pa kar vprašajte tukaj, vse kar vas zanima. Najlažje je odgovarjati na konkretna vprašanja. Vendar teh seveda še nimate, saj morate najprej spoznati sceno havancev v Sloveniji, po želji pa morda kakšno tujo. Jaz svojega sanjskega cotončka še vedno čakam, pa že vsaj 3-4 leta tečejo. Ker podpiram kvalitetno vzrejo.
Kar je sicer dobro za prve ali malo izkušene lastnike, da se prej res prepričajo in dobro premislijo, ali želijo psa. Jaz nimam drugih pomislekov razen eksistenčnih, da bi si nabavila psa, pa čakam na vzrejo psa, ki bo po mojih kriterijih (seveda so moji kriteriji večji, saj iščem psa za določeno delo in ne samo ljubljenčka).

Vidim, da se spoznate na pasemske pse, zato imam vprašanje katerega vzreditelja bi priporočali pa za havanskega bišona? Teh legel je v Sloveniji bistveno manj. Zato se oziramo tudi po tujini. Smo pa pripravljeni tudi malo počakat. Se nam ne mudi, smo se že za pasmo odločali več kot pol leta.
Tudi mi smo se odločali med havanskim bišonom in bombažkom. Za bombažka so navijali predvsem otroci, a se mi zdi, da bi nam (vsaj meni) bolj ustrezal bišon. Živimo v hiši z vrtom, dnevna odsotnost maksimalno 5 ur. V tem času bi bil lahko pri moji mami, ker živi v sosednji hiši.
Jaz sem večino življenja živela s kužki, samo zadnjih 9 let sem brez. Tako da nekaj izkušenj imam. Iskali smo pa manjšo pasmo, tako da lahko gremo z njim tudi na dopust. Kletka namreč zavzame kar nekaj prostora v prtljažniku.
[/quote]

Še drugi del odgovora: včasih zablokira pa noče odposlati celega odgovora, če je predolg.

Glede na vprašanja si še vedno nsite čisto na jasnem o pasmi in se oziranje za legli lahko slabo konča. Najprej se povežite z vzreditelji, da dobite od njih podatke o pasmah.
Kje živite, nima smisla upoštevati. Lahko bi živeli v stanovanju, pa to ni pomembno. Osebno zaradi vsega dela in izkušenj s psi, odsvetujem vrt. Saj ga imamo mi tudi. Vendar so psi tam samo, kadar je nekdo od nas tam, da so pod nadzorom. Ker preveč psov razvije neželeno vedenje, lastniki jih ne znajo obvladati in kasneje imaš malo renčečo stvar, ki je vse dugo kot hišni ljubljenček. Psi se na tak način psihično uničijo. Trenutno pomagam lastnici s 4 letno Yorkshirko. Ampak lastnikov kot je ona, ki se težave dovolj hitro zavedo in ukrepajo je malo – saj večina niti znanja nima in ne ve, da je kaj narobe. Problem je, ker se sicer začne na vrtu tole obnašanje in psihična nestabilnost, vendar se nadaljuje tudi na druga področja. Tudi majhni ljubki psi so bili že uspavani zaradi težav, ki so nastale zaradi neprimerne vzgoje bivanja na vrtu. Vrt naj bo priporočen zaopravljanje potrebe, kar pa mora biti pod vašim nadzorom.
Naš 7 letni smrček je zelo občudovan, ker zjutraj, kadar smo dvonožci preveč prekrokani ali zaspani in se nam ne da obleči in iti na sprehod, zadevo rešimo tako, da ga pospremimo do vhodnih vrat, potem pa gre sam na travo poleg hiše opraviti potrebo. In je to varno, čeprav gre takoj poleg vrat in zelenice cesta. Seveda ljudje občudujejo, kako uboga (pojdi lulat, pridi nazaj, ne na cesto, desno). Ampak tukaj je ogromno dela in energije, saj je pes bil vzgajan za terapevta. Pa tudi njega ne upamo pustiti samega (na ograjenem) vrtu brez nadzora.

5 ur odsotnosti je za odraslega psa v redu, oziroma celo zelo v redu. Če pes nima težave, ki se imenuje ločitvena tesnoba.
Pri mladiču pa to žal ne bo šlo skozi. Mladič potrebuje zaradi učenja sobne čistoče izhod po vsakem hranjenu, pitju, igranju, sicer pa je njegov ritem odhod na iztrebljanje vsaki 2 uri približno. Če mu tega ne boste mogli zagotoviti, premislite o nakupu odraslega psa, ki je sobno že čist. O raznih podlogah ali časopisnem papirju raje ne razmišljajte, saj je po izkušnjah uporabnikov to samo podaljševanje sobne nečistoče in imajo tako vzgojeni psi več težav kasneje. Psa je treba takoj navajati, kje se sme iztrebljati in kje ne. In to dosledno od začetka. Kar nikakor ni lahko. Traja lahko tudi do 6-8 meseca.
Drug problem zna biti pa ločitvena tesnoba. Gre za zadevo, ki ni pogojena s karakterjem psa ali vzgojo. Je ali pa je ni. Imamo trenutno psa s tem. Premislite o tem, saj to pomeni, da če pes pokaže to motnjo, to za vas pomeni kar ogromno prilagajanja in tudi finančnih stroškov. Takega psa namreč ne morete nikoli več pustiti samega. Res je, da je psa potrebno od mladiča naprej nvajati na samoto in za to obstaja cel postopek. Ampak ločitvena tesnoba se pokaže kasneje, tudi pri psih (poznavalcev), ki so psa pravilno navajali ali celo že navadili na samoto. Zakaj točno do tega pride, ni tako znano, verjetno je to ena motnja kot pri ljudeh, ki se bojijo biti sami, pa ni nujno pogojeno zaradi vzgoje in izkušenj. Pri nas to izgleda tako:
ta naš ubošček ima eno pozitivno stvar – lahko ostane z drugim psom sam. Večina to zmorejo, ne pa vsi. Naš je celo lahko v pesjaku zunaj sam, nikakor pa ne v stanovanju ali hiši. To pomeni, da mora vedno z nami (ogromno organizacije, sploh zdaj poleti, če želimo v trgovino, ali bo pes počakal v avtu – samo v garažni hiši in prižgani klimi v avtu; …), ga lahko pustimo v pesjaku (seveda samo za krajši čas čez dan), ga bo nekdo čuval (med službeno odsotnostjo). T o pomeni, da plačujemo varstvo. Eno varstvo je kljub poznavanju osebe (kinolog) inzaupanju se izkazalo kot neprimerno, saj so tega psa povsem neprimerno obravnavali. Žal ni enostavno pustiti psa kar tako nekomu. Samo eno varstvo se je bilo pripravljeno ukvarjati s tem psom ves čas (pes je bil prosto spuščen po hiši z drugimi psi) in ne zaprt v kak boks. – to je samo en problem, ki lahko nastane z odločitvijo za žival.

Torej, imeti žival ima negativne kot pozitivne lastnosti in je dobro že prej se pozanimati, kaj vse se lahko zgodi ali spremeni. Dopusti, potovanje, bolnična odsotnost – kdo bo skrbel za psa. Uradno nimam nobenega psa trenutno – sem pa botra za vsaj 7 psov – če se lastnikom kaj zgodi, sem pripravljena psa prevzetii, tudi če lastnik mora v bonico, bom jaz prevzela oskrbo za žival. Takega človeka izven družine je zelo dobro imeti. Ogromno se daje v posvojitev (sploh starih) psov, ko nekdo umre, ker družina noče poskrbeti za psa.

Je mama sposobna imeti živahnega mladiča, ki gabo treba vzgajati (da mu ne bo dajala hrane iz usmiljenja, da mu ne bo dopuščala neželenega obnašanja zaradi usmiljenja) …
Kakšne izkušnje imate s psi? Kaj so bile vaše napake pri vzgoji (vsi jih delamo)? Če to znate dobro odgovoriti, potem lahko rečete, da imate izkušnje. Imeti žival ni nujno, da nas naredi izkušenega lastnika.
Naši psi se vozijo z dvojnim varnostnim pasom, kletko imamo samo eno za srednje pse, če bi prišlo do poškodbe. Kletke v avtu ne prakticiramo. – Kar pa je osebna odločitev, tako da ne misliti, da morate delati kot enako kot mi 😉

Pa še glede pasme en dodatek: izberite pasmo, ki je vam všeč po KARAKTERJU – saj boste vi psa vzgajali in zanj skrbeli. Otroci lahko pomagajo, ampak najkasneje ob menjavi šole, odhodu v internat ali študentski dom, bo pes 100% na vaših ramenih.

Sicer pa kar vprašajte, če je še kaj. Vsak pes je nova izkušnja – celo zame, pa srečujem ogromno psov.