Avstralski ovčar
Kot vsi ovčarji je to delovni pes z visokim nivojem energije. To so psi ki jih je nujno zaposliti fizično in mentalno, sicer lahko imate probleme. Sklepam da ste začetniki zato vam odsvetujem nakup katerekoli delovne pasme. Nič niste tudi napisali kakšne imate pogoje za psa, zato vam težko kaj priporočam.
Izberite psa, ki se bo vključil v vaš slog življenja, ne glejte toliko na zunanjost.
Vsi ovčarji so delovni psi, idealni za kmete, gozdarje ali nekoga, ki bi šel na tečaj reševanja z njimi ali kak pasji šport. To niso ravno psi za v mesto, pa tudi to, da imajo ograjen vrt, zanje ni dovolj.
Ja vem, ful morimo s temi predsodki in opozorili, ampak imeti psa ni noben hec.
To niso nobeni predsodki. Ljudje si izbirajo pse po izgledu, glede karakterja si izberejo lastnosti ki so jim všeč ostale pa prezrejo, ko so pa potem težave pa jok in stok in je kriv pes. Npr izberejo polarca ki je potem cele dneve sam, po možnosti še v bloku in se čudijo zakaj je agresiven. Da sploh ne začnem o nivoju energije ki je še znotraj pasme od psa do psa različna.
Se mi zdi da bi prav prišel kak profesionalni svetovalec pri izbiri in nakupu psa, evo tržna niša.
Česa v moje prispevku nisi razumela?
Ograjen vrt NI dovolj in ta pes MORA delat, ena ura na dan pa niti ornk sprehod ni. Moj zdaj že pokojni pes je na koncu, ko je komaj še hodil, šel na sprehod za pol ure, sicer je bil cel dan tečen in nemiren. V najlepših letih pa vsaj ena ura zjutraj in vsaj ena ura popoldne. In tako je bilo do cirka 10. leta, potem sem pa počasi krajšala popoldanske sprehode.
Če bi psa imeli samo zato, da vam je ornament v vrtu in da vam zapolni eno uro na dan, potem enemu od teh revežev naredite uslugo in ga ne imejte, se pa lahko ponudite kakemu sosedu, da bi pazili na njihovega psa, ko gredo na dopust ali če jim kako popoldne ne znese priti domov.
Do ene ure? Zakaj potem sploh želja po psu? Nikakor ne priporočam nobenega, se mi že zdaj smili:( Mačka bi bila boljša rešitev za tako malo namenjenega vsakodnevnega časa…moje mnenje. Sicer sem totalen amater, ki psa sploh še ni imel…nočem ga pa ravno zato, ker bi se moral precej spremenit, da bi psu nudil veselo in zasluženo dobro življenje.
Kot so že drugi omenili. Pogoji za psa niso primerni, pa vseeno katere koli pasme si ga želite imeti. Glede avstralskega psa pa, dostikrat jih ljudje zamešajo za borderje, VENDAR je njun karakter zelo različen. Medtem ko so borderji bolj poslušni in prijazni do člvoeka, so avstralci bolj trmasti, tudi svojeglavi. Z avstralci mora delati poznavalec, saj jih recimo priboljšek pri učenju ne zmotivira dovolj, temveč mora vodnik psa na drugačne načine zmotivirati za delo.
Glede na to, v kakšnih pogojih želite imeti psa, me zanima, ali ste sploh pripravljeni odšteti dovolj denarja samo za nakup. Namreč, pravi pasemski psi so samo tisti z rodovniki. Ti pa imajo visoko ceno.
V vsakem primeru pa, če želimo psa (pasemskega ali posvojenega) moramo premisliti in zagotoviti pogoje:
-na dan mroamo z njim 4-5 krat na sprehod, vsaj en sprehod naj bo dolg 1-2 uri, med katerim utrjujemo povelja.
-začetniki morate biti pripavljeni, da imate denar in čas 1-2-3 krat na teden iti s psom v pasjo šolo v prvih mesecih, saj je psa potrebno naučiti nekaj osnovnih ukazov, ki pa niso samo sedi in daj taco (za primere zdravljenja psa, umirjanja situacij …).
-izolirano bivališče in dovolj velik izpust za psa.
-možnost imeti psa ves čas pod 100% kontrolo, sploh v času gonitev (kar pa na žalost pesjak ni, sploh ne ponoči).
-da je v izjemnih primerih pes sam do največ 8 ur (redko pa vsakodnevno).
-DOPUST: da imamo sredstva in ljudi za pomoč v času našega dopusta oz. bolniškega staleža. To je, kadar psa ne moremo vzeti s seboj na dopust ali se zgodi kak nujen primer, moramo imeti dogovor z vsaj eno osebo, ki bo psa oskrbela (morda celo vzela k sebi domov za ta čas); če to ni mogoče pa je pomembno, da imamo denar, da plačamo pasji hotel ali nekoga, ki bo pomagal v taki situaciji. Za njune primere so dostikrat dobrodošli vzreditelji, če psa kupimo pri dobrem vzreditelju, nam bo le-ta pomagal tudi s čuvanjem psa, če bi bilo kaj nujnega.
-novi družinski člani: če obstaja možnost, da bi nekdo v družini dobil naraščaj v naslednjih 10-15 letih, kaj se bo zgodilo s psom? Pes ne sme zaradi tega čez noč pristati zunaj oz. biti oddan v drug dom.
-odhod v tujino, menjava službe, izguba službe, …: kot pri prejšnji alineji: kaj boste s psom, če se bo potrebno seliti, boste iskali mesto zanj, bodo starši poskrbeli za psa svojih otrok, če bodo le ti odšli na študij v drugo mesto/tujino? Vprašajte se za obdobje do 15 let, saj psi tako dolgo živijo in je zaželeno, da imajo čimmanj stresov z oddajo in navajanjem v novem domu.
-veterinarski stroški: če pride do česa, lahko narastejo na 1000, 2000 in več evrov tudi v enem mesecu. Imate kaj na zalogi oz. lahko vzamete hitri kredit ali pa si sposodite pri kom, če bi do česa prišlo?
-mesečni stroški: oprsnice, različni povodci, vrečke za iztrebke, hrana, dodatki k hrani, zdravila po potrebi, odstranejvanje zajedalcev, … nepredvidljivi stroški, stroški pasje šole … Sploh v prvih mesecih pes zamenja več oprsnic in povodcev različnih velikosti in namenov.
-stroški odškodnin: glede na to, da ste začetniki in po opisu nimate namena skrbeti dobro vzgojno za psa, kar lahko privede tudi do neželenih ugrizov, bi bilo dobro razmisliti, ali ste pripravljeni plačati razne odškodnine ali kazni za zanemarjanje psa?
-plačilo kastracije in sterilizacije: ker ste začetniki in se k nakupu odločate dokaj nepremišljeno, vam vzrejanje tako zahtevnih psov za nekaj let odsvetujem. Ker pa za prvega psa ne mislite poskrbeti z 100% nadzorom, pa bi bilo tako za vas kot za druge pasje lastnike primerno, da psa oz. psico sterilizirate/kastrirate.
Imam avstralske ovčarje že nekaj časa in z njimi je takk:
-to ni pes za v vrt, ker mu je dolgcas
-resen vzreditelju v Sloveniji ti ga ne bo prodal za v pesjak in vrt
-kvazi avatralcev po 500 eur je polna bolha, samo nikoli ne veš kaj zraate
-pojdi do resnih vzreditrljev (lana, Eva ali Martina), pri njih preveri katere teste morajo Avstralci imeti in kakšno garancijo dobiš s temi testi. Povedale ti bodo tudi več o pasmi.
-ta pes mora imeti dolge predvsem pa aktivne sprehode
-nujna je miselna aktivnost–šolanje, poslušnost, agility
Če se ne misliš ukvarjati ga raje ne jemlji, ker ga boste oddaji, ker bo preveč moteč za vas in okolico.
Avstralec po karakterju ni podoben borderju in to lahko rečejo samo nepoznavalci, ki sodijo po površinskih značilnostih psa. Gre za precej bolj trmasto in “trdo” pasmo kot pa border, saj so bili vzrejeni primarno za govedo, ne za ovce.
In a nutshell: z avstralcem se boš precej bolj namatral glede vzgoje kot z borderjem
Mi smo imeli borderja, zdaj imamo avstralca. Hm. Oba seveda zahtevata ogromno pozornosti, sprehodov, ukvarjanja, dela… kar se pa karakterja tiče, je pa avstralec dosti bolj prijateljski, družaben, ljubezniv do otrok (na svoj štorast način), ampak tudi trmast in svojeglav. Zelo učljiv, ampak poslušen le takrat, ko mu je. Border nasprotno vedno izjemno poslušen, prilagodljiv, nisem mu pa zaupala v prisotnosti otrok. Celo najinih ni nikoli sprejel.
Na dbveh psih pa res ni pametno delati statistike. V povprečju sta obe pasmi do otrok naklonjeni, če jih pravilno seznanimo z njimi. Žal obstaja v vsaki pasmi, tudi med mešanci, posamezen pes, ki mu gredo otroci na živce. Lahko je to ensotavno zaradi pomanjkanja vonja po odraslih hormonih, zaradi obnašanja (pa tu nimam v mislih slabo obnašanje, enostavno način, ki nas med odraslimi loči od otrok), … Večina BOC kot tudi AV so naklonjeni otrokom, razen izjem, kjer pa kljub primernemu seznanjanju, pes pokaže, da mu za otroke ni mar. Takrat je pametno to upoštevati in tudi otroke naučiti, da se v psa ne vtikujejo. Ja, včasih je tako hudo, da otroci s psom niti sodelovati ne morejo in trenirati. Ampak tudi pes je živo bitje, ki ima pravico da izrazi, če mu kaj ne paše. Ravno zato mi naše labradorke ne spuščamo med otroke, v bistvu se ona sama umika. Pa ni huda, ker ve, da ji bomo dali svoj mir. Za otroke imamo 6 let starega mešančka, ki jih obožuje in se z njimi zna zelo nežno igrati. Pa pasme, ki so zadaj namešane, niso niti malo družabne (lovske delovne pasme).
Pasja prehrana,
nobene statistike nisem delala, ampak sem samo napisala lastno izkušnjo.
Je pa tako, da lahko povsod prebereš, da border ni ravno primerna družba za majhne otroke in pri nas se je tako tudi izkazalo. Ni bil napadalen, videlo pa se je, da mu ni bilo prijetno, če so bili v bližini otroci.