Pozdravljeni !

Z možem sva poročena 2.leti in živiva v stanovanju iste hiše njegovih staršev (dvignjena hiša, posebej vhod) katero stanovanje sva si zgradila in opremila z svojim denarjem. Seveda so nekaj prispevali tudi oboji starši. Ko sva se poročila sem na prošnjo brata od mojega moža, da potrebuje pomoč v komerciali ( ima svoje podjetje 40 zaposlenih), se zaposlila pri njemu za nedoločen čas. Pred tem sem bila prav tako zaposlena za nedoločen čas pri drugem podjetju. Ker me je možev brat večkrat prosil in mi pač obljubil boljše pogoje, sem se zaposlila v njegovem podjetju. Vse lepo in prav, dokler ga čez ta čas moje zaposlitve nisem spoznala. Je tipičen kolerik, kriči, grozi, tuli, ponižuje, se posmehuje. Ta poniževanja so se vrstila lahko rečem vsak 3 teden, pač ko je imel slab dan oz. če si bil kriv ali ne. Svoje delo sem opravljala vestno, poštevno in brez napak, za kar sem bila tudi večkrat pohvaljena. Ob tem moram tudi povedati, da so njegov teror trpeli vsi moji sodelavci, nekateri od teh so prav iz teh razlogov dali tudi odpoved. Vse lepo in prav sem nekako prenašala to njegovo vedenje vse do tedaj, ko sem mu pač povedala, da se z možem njegovim bratom boriva zaradi neplodnosti in da bova pričela z umetno oploditvijo na GK v Ljubljani, sem mu pravočasno 3 mesece pred pričetkom zdravljenja to tudi povedala in ga seznanila, da si bo še v pravem času zagotovil moje nadomeščanje v primeru, da bi bila v bolniškem staležu. Ker smo se o tem pogovorjali tudi doma, je bil seznanjen, in je DOBESEDNO ZNOREL citiram: “KAJ SI MISLIŠ, ZAJEBALA BOŠ 40 DRUŽIN, ZARADI MENE SI LAHKO CELO ŽIVLJENJE NA BOLNIŠKEM, IN ŠE DOSTI HUJŠIH ŽALJIVK. Odšla sem iz pisarne, kot ponavadi da se stvar poleže. Prišel je za mano in mi očital, da ga bom stala, ker bo zaradi mene moral zaposliti drugo delavko itn… Nekako se je sprijaznil z tem, zaposlil novo delavko, pa ne zaradi mene, temveč tudi zaradi povečanja obsega dela, jaz sem dala skozi prvi IVF postopek, kateri je bil žal neuspešen. Po bolniškem sem se vrnila nazaj v službo, do dne dokler se spet ni začel znašati nad mano, celo grozil mi je, da bom še videla hudiča in me če se mu ne bi umaknila tudi udaril (prijel me je z rokami okoli ramen in me stresal) ter kričal naj zginem in se mu nikoli več ne prikažem pred oči. Ker ima vsak lonček enkrat polno mero sem odkorakala iz pisarne in šla domov. Ker smo si kot družina na začetku obljubili, da problemov iz pisarne ne bomo nosili domov, nismo povedali staršem, dokler se on ni začel svoji mami moji tašči tožiti, da sem se je jaz znašala nad njim, da sem kar šla, da sem ga “zajebala” itd…. V nedeljo okoli 23. ure zvečer je naredil cirkus doma, krivil mojega moža in mene da sva razdrla družino, da sva ubila očeta (oče-moj tast ima neozdravljivega raka). Ker sem se hotela z njim pogovoriti ponovno kot ČLOVEK sem šla v ponedeljek v službo in ga prosila, naj mi pove kaj sem naredila narobe. Ker je ponovno pričel teror se dreti da sem mu uničila družino, sem vstala in šla. Pritekel je za mano in mi rekel da naj vse skupaj pozabimo, že zaradi družine. Nato sem mu rekla, da jaz lahko pozabim, če se nikoli več v življenju ne bo znesel nad mano in mojim možem. Za kar pa mi ni dal zagotovila. Prosim vas povejte mi, kaj naj storim? Moj moži pravi, da bo najboljše za vse, da mu dam odpoved, tako bo tudi manj stresa in večja možnost bo za zanositev. Kar je pa še najhujše mu njegovi starši dajejo prav, se znašajo nad mano. Prišlo je do tega da jim je moj mož povedal svoje in da naju naj pustijo pri miru.

Brat mi noče dati odpovedi, pogodbe nikoli nisem podpisala, kaj mi v tem primeru pripada? Če dam jaz odpoved, na zavodu nisem upravičena do nadomestila, nove službe ne upam sprejeti, ker bom naslednji teden zaradi postopka ivf spet na bolniškem, takšen teror pa ne morem več zdržati, … KAJ MI SVETUJETE? NAJ VZTRAJAM V SLUŽBI, V KATERI SEM VSAK DAN POD STRESOM IN STRAHOM, KDAJ ME BO NAPADEL CELO UBIL (Njegov oguljen verz je tak: Jaz lahko v moji firmi delam kar hočem, kričim in tudi ubijam), in se NA TAK NAČIN ODPOVED SVOJIM SANJAM OTROKU???

HVALA ZA ODGOVORE

Draga Lea!

Kakor pravite, pogodbe niste podpisali. Lahko potem sploh podate odpoved? Morda je vaš svak (v nadaljevanju ga bom imenovala delodajalec, tako bi tudi vi sami morali gledati nanj) pogodbo podpisal namesto vas. Preverite, če vas je sploh prijavil kot zaposlenega in niste morda delali na črno.
Če to ne bi bil vaš sorodnik, kako bi ravnali? Ne bi morda šefa, ki bi vas fizično napadel prijavili policiji in tudi vložili tožbo? Večina ljudi bi, sami pa zaradi strahu in okoliščin iz razmerij sorodstva težko razmišljate na tak način. Pa vendar poskušajte pogledati na svoj problem tako, kot da ni vaš, ampak se dogaja prijateljici. Kaj bi ji svetovali? Naj potrpi ali poskrbi za svoje telesno zdravje, duševni mir in mirnejšo prihodnost?
Moje mnenje je, da v kolikor sami trpite zaradi strahu, občutkov krivde, jeze in nemoči, potem to za vas ni dobro. Od vas pa je odvisno, koliko tega prenesete. Nekdo v vaši situaciji bi se arogantno požvižgal in si mislil, “šefek, ti se kar repenči”, nekdo bi ob prvem izbruhu rekel “meni to ni treba poslušati” in bi zapustil podjetje, večina pa je nekje vmes. Počaka nekaj časa in potem vidi, kam to vodi. Vsak ima drugačen prag tolerance. Ko boste dosegli vašega, boste že vedeli, kaj storiti. Morda je to zdaj ta trenutek, ko že iščete druga mnenja.

Nikar pa ne delajte v škodo zdravja, prosim!