Pozdravljeni,

Aprila letos se odpravljam v Burmo. Prosim za nasvet o cepljenjih in katera zdravila je potrebno jemati.

Lepo Vas pozdravljam

V celotni deželi obstaja nevarnost malarije, ki je večja v vlažnih mesecih – od maja do decembra. Malarična področja so zlasti gozdnatih področjih, pod 1000 m nadmorske višine. Na travnatih predeli in v urbanih področjih je nevarnost okužbe manjša. Potnikom, ki potujejo po ruralnih področjih, se priporoča jemanje antimalarika – meflokina (preparat Lariam); potnikom, ki potujejo po mejnih področjih s Tajsko, pa se priporoča jemanje doksiciklina.
Poleg antimalarikov se je pred mrčesom potrebno zaščititi tudi z ustrezno obleko in repelenti, saj mrčes razen malarije prenaša tudi številne druge nevarne povzročitelje nalezljivih bolezni, npr. dengo (huda vročica s krvavitvami v kožo in sluznice).
Pitne vode po evropskih merilih praktično ni, zato obstaja zelo velika nevarnost črevesnih nalezljivih bolezni (potovalnih drisk, hepatitisa A). Proti hepatitisu A se svetuje cepljenje – vsaj 14 dni pred planiranim odhodom, saj je dežela visoko endemična. Potrebno je paziti, da je hrana, ki jo uživamo, dobro prekuhana ali prepečena; pijemo le prekuhano vodo ali ustekleničeno vodo, ki so jo odprli pred nami. V pijače ne dodajamo ledu. Sadje in zelenjavo, ki ju uživamo surovo, je potrebo lupiti.
V deželi obstaja tudi velika nevarnost hepatitisa E, ki se prenaša na enak način kot hepatitis A. Ker se proti bolezni ni mogoče cepiti in je zlasti nevarna za nosečnice, morajo biti morebitne noseče potnice še posebej pozorne na uživanje varne hrane in vode.
V deželi je razširjena tudi steklina pri živalih – tudi psih. Proti steklini se lahko cepite (potrebni so trije odmerki cepiva 0., 7., in 21. dan). Če se proti bolezni ne cepite in vas ugrizne neznana žival, je potrebno slino takoj obrisati z ugrizne rane, rano pa sprati z obilico vode in mila, nato pa iskati zdravniško pomoč. Cepljenje po ugrizu z dodajanjem že izdelanih protiteles je bolje opraviti v Sloveniji, saj o varnosti krvnih pripravkov v Burmi nimamo podatkov (HIV; hepatitis B). Zaščitna protitelesa po morebitnem ugrizu morate prejeti čim prej, najkasneje pa 8 dni po dogodku.
Pozdrav!
Nina

Hvala za odgovor. Za potovanje imam že tablete Lariam. Zanima pa me, kateri so stranski učinki? Poznam nekaj ljudi, ki so jih jemali, vendar pa so jih med potovanjem prenehali, ker niso prenesli teh učinkov. Kaj se v tem primeru lahko zgodi?

lp, Saša

Spoštovani,

tako kot vsi antimalariki ima tudi Lariam vsaj teoretično številne stranske učinke.
Najpogostejši so: prebavne motnje, motnje spanja, vrtoglavica ..
precej redkejši pa motnje razpoloženja, psihoze (zlasti pri osebah s podobno boleznijo v družini), krči, motnje srčnega ritma, padec ali porast krvnega pritiska, izpuščaji po koži, bolečine v mišicah, sklepih itd.
Stranski učinki (vsaj tisti blažji) se pojavijo kmalu po začetku jemanja in največkrat sami izzvenijo.

Verjetnost stranskih učinkov zmanjšamo, če zdravilo jemljemo po jedi, z veliko tekočine, če ne uživamo preveč alkohola.
Kontraindikacije za jemanje so alergija na sestavine zdravila oz. meflokin (kinin), epilepsija, psihiatrična bolezen.

Lariam lahko interagira tudi z zdravili za zdravljenje motenj srčnega ritma.

Če zaradi stranskih učinkov prenehamo z jemanjem, zaščita proti malariji ni popolna.
Vsekakor pa Lariam 100% ne varuje pred malarijo, določene oblike malarije se lahko pojavijo tudi po potovanju kljub jemanju zdravila..

Možna je tudi t.i. “stand by” terapija; Lariam (3+2+1 tableto) vzamemo samo v primeru, da se malarija pojavi.

Lep pozdrav,
Eva