Cepljenje proti rdečkam

Slišala sem, da je najbolje, če je najbolj optimalno, če je otrok cepljen proti rdečkam in mumpsu okoli 16 meseca. A to cepljenje mora baje po novem opraviti pred vstopom v vrtec. Če nimaš druge možnosti in mora otrok v vrtec z enajstimi meseci ali še prej, mora biti tudi cepljen prej – tako majhen! Zakaj je po novem tako? Menim, da bi se glede na to, da so verjetno vsi 16 – mesečni in starejši otroci v vrtcu cepljeni, lahko počakalo še nekaj mesecev.

Različne države v tujini imajo različne cepilne koledarje, vendar cepijo proti ošpicam, mumpsu in rdečkam (OMR) najpogosteje pred vklučitvijo v kolektiv ali okoli 1. leta starosti. V primeru epidemije ošpic pričnemo cepiti otroke že pri 6 mesecih, vendar v tem primeru cepljenje po enem letu ponovimo. Včasih smo priporočali nekoliko kasnejši pričetek cepljenja proti OMR zlasti zato, ker so se otroci rojevali materam, ki so npr. ošpice prebolele. Žene, ki so ošpice prebolele, imajo v krvi nekoliko višje količine specifičnih protiteles proti ošpicam kot žene, ki so bile proti bolezni le cepljene. Ker ta protitelesa prehajajo z matere tudi na plod preko posteljice, imajo dojenčki mater, ki so ošpice prebolele, takih protiteles v krvi nekoliko več in dlje, zato je tudi zgodnejše cepljenje manj učinkovito. Danes pretežno rojevajo žene, ki ošpic niso prebolele, zato se tudi starostna meja za cepljenje pomika nekoliko navzdol. Kar se tiče vstopa v kolektiv, sta pomembni tako imunost posameznika kot kolektivna imunost. Večji kot je delež cepljenih, manjša je možnost, da bo prišlo do okužbe. Načeloma je vejetnost, da bo z ošpicami zbolel 11-mesečni otrok, ki vstopa v kolektiv popolnoma precepljenih 16-mesečnikov, izjemno majhna. Morate pa vedeti, da otroci nikoli niso 100% precepljeni, saj vedno obstajajo določene kontraindikacije, npr. bolezenska stanja v času cepljenja ipd. Tako se nam lahko zgodi, da se nekem kraju v določenem času znajde skupina necepljenih (in tako neimunih) otrok, dovteznih za okužbo. Kaj bi v takem primeru pomenil vnos virusa ošpic, ki je izjemno potenten in kužen, veste. Zato zdrave otroke pred vstopom v kolektiv cepimo.
Pozdrav in oglasite se!
Nina

Hvala za odgovor. Sama sem prebolela ošpice, mali pa je bil cepljen proti njim pri 11 mesecih, ker je moral v vrtec. Ali je torej zdaj manj zaščiten, kot ostali, ker je bil cepljen tako zgodaj? Menim, da bi bilo glede na to, da ste napisali, da imajo taki dojenčki, katerih mame so prebolele ošpice, več protiteles, smiselno to dejstvo upoštevati pri cepljenju – se pravi, take otroke cepiti par mesecev kasneje, tudi če gredo prej v vrtec.

Če bi imela še enega otroka in bi moral prav tako zgodaj v vrtec: ali bi imela kakšno možnost izbire časa cepljenja, če želim optimalno zaščito zanj?

In še nekaj: napisali ste, da bolezenska stanja v času cepljenja zmanjšujejo imunost. Menim sicer, da sta bila otroka v času vseh cepljenj zdrava, saj ni bilo posebnih reakcij ali vročine, a če nista morda le nista bila, ali to pomeni, da ni sigurno, da sta sploh imuna na vse te bolezni, proti katerim sta cepljena? Cepila sta se tudi proti klopnemu meningitisu. Če bi bila morda v tem času malce bolna ali to pomeni, da vseeno obstaja možnost okužbe s klopnim meningitisom?

Zaščita po enkratnem cepljenju OMR je okoli 97%. 11 mesecev je ustrezen čaz za cepljenje, saj večina materinih protiteles izgine iz otrokove krvi med šestim oziroma devetim mesecem starosti. Nisem zapisala, da bolezenska stanja v času cepljenja zmanjšujejo imunost, tenveč, da določenih otrok zaradi bolezenskih stanj ne cepimo. (Vzroki so zelo različni). Pediater ponavadi cepi povsem zdrave otroke predvsem za to, da starši ne bi morebitnega poslabšanja naravnega poteka bolezni pripisali stranskim učinkom po cepljenju! Absolutni kontraindikaciji za večino cepljenj sta le akutno vročinsko stanje in poznane alergija na sestavine cepiva. Blagi prehladi, kašelj, subfebrilne temperature, ipd. niso ovira za cepljenje.
Noben poseg, torej tudi cepljenje ne, ni 100% učinkovito. Po cepljenju proti z enim odmerkom OMR ima ustrezna zaščitna protitelesa npr. 97% cepljenjih otrok; z dvema odmerloma (drugi pred šolo) pa kar 99% otrok. Po cepljenju proti klopnemu meningitisu s tremi odmerki ima zaščitna protitelesa 98-99% cepljenih. Po cepljenju proti hepatitisu B ima zaščitna protitelesa skoraj 100% otrok (99.97%), a le 90-95% odraslih. Ker na cepljenje večinoma boljše odgovarjajo otroci, jih je seveda smiselno izvajati v otroški dobi.
Kar se tiče “malce bolna”, upam, da sem vam odgovorila. Najlepše vas pozdravljam!
Nina

Dr. Pirnatova dokaj pošteno odgovarja, vendar vseeno zamolči kar nekaj podatkov.
Predlagam, da si sami preberete spremni listič cepiva za od proizvajalca Mercka (MMR je isto kot OMR, vendar po angleško).
http://www.merckvaccines.com/vaccines/meas/pi_mmrii.pdf

Zdravniki namreč sistematično zamolčijo podatke o možnih stranskih reakcijah. Ker je seznam velik predlagam, da si preberete sami.
In še nekaj, oceno o učinkovitosti cepiva je skrajno optimistično in bazira na čistih hipotezah. Podatki o 97% in 99% zaščiti so dobljeni z štetjem protiteles, kar ni nujno povezano z imunostjo. V medicinski literaturi, obstaja nekaj odlično dokumentiranih lokalnih epidemij (recimo v okviru ene šole ali vrtca), kjer je bila precepljenost 100%.
Poleg tega poteka večina testiranj cepiv na majhnih vzorcih (nekaj tisoč otrok), medtem ko se prave težave pojavijo v realnosti, ko se cepi milijone in celo milijarde otrok.

Obstaja tudi vrsta raziskav ki povezuje cepiva z avtizmom, otroško astmo in sladkorno boleznijo, GBS,…, vendar je tema delikatna in ni dokončnih dokazov ne za ne proti, ker je stvar zelo težko dokazati. Dr. Pirnatova bo seveda v odgovor zatrdila, da ne obstaja noben znanstveni dokaz za te trditve (kar ni čisto res) in da je takih reakcij zanemarljivo malo. Ker ne želim prepričevati si poiščite podatke o ameriškem VAERS (sistem za javljanje stranskih učinkov cepiv) in videli boste kako ogromno število stranksih učinkov je, pri čemer sama ameriška FDA ocenjuje, da se javi samo 10% stranskih učinkov. Trditve, da so to le pojavi ki so pridruženi cepljeni (časovno) so smešne, saj se v ZDA in nekaterih evropskih državah v primeru hujših okvar plačajo astronomske odškodnine.

100% precepljenost pomeni, da so bili vsi prebivalci proti neki bolezni cepljeni. 100% zaščita pa bi pomenila, da imajo vsi, ki so bili cepljeni, tudi zaščitna protitelesa. Zaščitna protitelesa nas varujejo pred boleznijo ali pa zaščitijo pred hujšo obliko bolezni. Kot sem navedla že v prejšnjem odgovoru, 100% zaščita po cepljenju praktično ne obstaja, obstaja pa pri zelo imunogenih cepivih 97-99% zaščita. To pomeni, da ima od 100 cepljenih ustrezna protitetelesa 97-99 ljudi in 1 do 3 cepljeni nimajo zadostne količine zaščitnih protiteles. Poglejno, kaj se zgodi v primeru zelo virulentnih agensov, ošpic na primer, kjer zboli preko 90% neimunih.
1000 necepljenih otrok: z ošpicami zboli 900 otrok
1000 (100% precepljenih) cepljenih: z ošpicami zboli 18 otrok, ki pa pri 9 potekajo v blažjji obliki. Kaj pomeni 900 zbolelih ali pa 18 zbolelih, mi verjetni ni potrebno posebej razlagati.
Dejansko ni nobena izmed znanstvenih raziskav potrdila povezave med cepljenjem in avtizmom; še več, vedno bolj postaja jasno, da je gre tudi avtizmu za poligensko motnjo. Dejstvo pa je, da se avtizem ogromno raziskuje; da so bili v zadnjem desetletju postavljeni trdnejši diagnostični kriteriji ipd.
Kar se tiče sistema VAERS, vemo, da gre za pasiven sistem poročanja; vemo, da da je posamezni primer prijavljen tudi večkrat (starši, zdravnik, bolnišnica) ipd. Izrecno opozarjajo, da gre za pojave, ki so časovno pridruženi cepljenju.
Nikakor ne moremo mešati odškodninskuh tožb in sistem poročanja VAERS. vemo, da so po cepljenju možni tudi stranski učinki, vendar je potrebno o vsakem primeru posebej razpravljati.