Spet o odpravi celibata
Sem gledal in se v celoti strinjam z Janezom Furmanom. Če si prisegel celibatu, se moraš pač tega držat. Če ne – greš v konkurenco: pravoslavni, protestanti, adventisti, mormoni, muslimani.
Za svoje otroke župniki zelo dobro poskrbe. Poglejte npr. samo dva, ki ju vsi dobro poznate. Eden je Boris Kopitar (Videomeh), ki je sin našega pok. župnika na Črnučah Feliksa Zajca.
Drugi je Alfi Nipič (Estradnik). Njegov oče je že pok. mariborski naslovni škof in profesor, imenovan tudi rdeči škof, dr. Vekoslav Grmič. Zdaj, ko je Alfi že star, mu postaja POPOLNOMA podoben, kot jajce jajcu.
Še bolj se pa strinjam s tem, da če nisi v celibatu, ne moreš v zidanico, ne moreš se dovolj duhovno poglobiti,….
Proti volji sem tudi sam v celibatu. In kaj sedaj, ko ne najdem prave? Imam pač čas za tisoč drugih zadev. Če se pa zgodi “tisto”, pa se držim starodavnih pravil:
– ne se dotikati
– oblivaj s hladno vodo
– trdo ležišče
– sedi v kot in počakaj, da napad mine
Dejstvo je, da bi bilo za čisto vse mnogo bolje, če bi se lahko župniki poročili in si ustvarili družino. .imeli bi bolj polno življenje, zdrav slog življenja tudi v smislu hrane, gospodinjstva z izkušnjami, ki bi si jih pridobivali v svoji družini pa bi nedvomno bolje delovali tudi med svojimi verniki.
Čudijo me cerkveni nauki, ki v ospredje vedno izpostavljajo ravno družine, kot osnovno celico družbe, kot nekaj kar je treba spodbujati, ščititi, sami pa delujejo ravno nasprotno. Poudarek pa je tudi na čimvečjem številu rojenih otrok v družini.
Tudi vzgoja otrok, ki jih uči cerkev je več ali manj samo v besedi, ker konkretnih izkušenj župniki pač nimajo, ker niso sami starši. In ti nauki so velikokrat togi, neživljenski…neprilagojeni stilu življenja, ki ga danes živimo.
Nimam pojma zakaj je krščanska vera za celibat in hkrati za čimveč rojstev in seveda cerkveno poročenih parov.
Zakaj je spolnost v krščanstvu nekaj slabega? Saj smo ja ustvarjeni po Božji podobi. In če nas je Bog ustvaril kot spolna bitja je menda že prav tako in ustvarjeno tako z namenom razplojevanja. Zakaj torej celibat? Komu v veselje?
Všeč mi je stil protenstantske vere, kjer so lahko tudi ženske duhovnice in živijo normalno družinsko življenje.
Verjamem, da bi ob odpravi celibata bilo kmalu dovolj župnikov in bi lahko starejši in že utrujeni, bolni župniki v miru preživeli zadnja leta svojega življenja.
Zdaj pa grem spat..lahko noč.
Celibat ni v veljavi od samega začetka,ampak so ga uvedli kasneje,ker so požrešni cerkveni dostojanstveniki ugotovili,da če bi imeli župniki svoje družine z otroci,bi za cerkev manj ostalo,ker bi bili otroci dediči.Ena sama požrešnost jih je!
Pa lepo spi.;)[/quote]
Sem se morala še enkrat oglasit…a veš, da si napisala popolnoma enako, kot mi moj mož že nekaj časa razlaga, pa mu nekako nisem dala prav. Pa še sama ne vem zakaj.
In menda je na žalost res tako.
No, zdaj pa grem zares….me moj že sprašuje kaj je lahko bolj pomembnega od njega 😉
Lepe sanje vsem želim
Sam tolk, da ne boš skoz eno in isto neumnost širila. Po duhovnikih podedujejo sorodniki, ne pa Cerkev! Preverjeno, smo dobili lani denar iz tega naslova.[/quote]
Francoska revolucija in razsvetljeni vladarji so cerkvi sicer pobrali razne privilegije, ampak do takrat so si dovolj nagrabili, izvor celibata je bil potisnjen v pozabo, obveljal je le izid. Do takrat sta se izkazali še najmanj dve koristni strani celibata: prvič, če katoliški duhovnik ni poročen, lahko veliko lažje soli pamet svojim ovčicam, kakšen bi moral biti njihov zakon, če tega ne more kvariti s svojim slabim zgledom. Drugič, v hierarhično urejeni organizaciji je fino, če lahko pritiskaš na spodnje dele hierarhije zaradi nečesa, česar se v 50% ne morejo držati, tako da jih imaš lahko zaradi tega pod kontrolo, jih izsiljuješ, jih potiskaš zaradi nečesa čisto naravnega v greh in tako naprej.
Kleriki, ki pripadajo nekaterim redom, še zdaj ne smejo imeti zemlje.
Ne rečem, da mnogi niso v celibatu zadovoljni (nekateri so zatrti ali nepriznani geji, drugi se bojijo kakršnegakoli normalnega spolnega razmerja z odraslo osebo), po drugi strani pa s tem pritegneš v vrste duhovnikov cel kup patoloških osebnosti, ki si tam najdejo zavetje.
Sam tolk, da ne boš skoz eno in isto neumnost širila. Po duhovnikih podedujejo sorodniki, ne pa Cerkev! Preverjeno, smo dobili lani denar iz tega naslova.[/quote]
Kolikor vem, duhovniki sploh nimajo lastnega premoženja, zato ne more nihče po njih dedovati. Ne vem, kakšen denar ste vi dobili.
Imam sestrično, ki je vstopila med redovnice, in takrat je morala vse svoje imetje prenesti v Cerkev, tako da ni več nič osebno njeno.