Najprej en lep pozdrav vsem forumcem.
Ja, kakšno leto bo, ko se nisem oglasil.
Zanima me najkrajša pot na Triglav. Iz kje, kam, kje prespati itn.
No, letos sem si dal za nalogo priti gor. Saj vem, da bi me lahko bilo sram, ker še nisem stopil na streho Slovenije, ampak kaj čmo.

Lep pozdrav iz Pirana – Franc

P.S. Tako zmago bi pri F1 privoščil minardiju, ne pa ferrariju!

najlažja pot na Triglav je s Pokljuke (Rudno polje). Prespiš lahko na Planiki ali Kredarici (gužva!). Do Kredarice je pot dokaj lagodna (pač narediš cca 1000 metrov višinske razlike). Pot iz Kredarice na Triglav (zadnjih 400 višincev) pa je zavarovana plezalna pot (zajle in klini). Če nimaš izkušenj s takimi potmi ti priporočam, da se na pot odpraviš v družbi nekoga, ki je izkušen planinec. Zadnje čase opažam, da vedno se več ljudi na take poti odpravi primerno opremljenih (plezalni pas, čelada, samovarovalni komplet), kar je zelo pohvalno. Opremo se da tudi izposoditi.

Ta vikend je bila pot skoraj kopna, če počakaš še kakšen teden, pa bo najbrž že čisto OK. Svetujem ti, da se oglasiš tudi na forumu PZS in si tam ogledaš opise trenutnih razmer.

Hojla!

Tudi jaz ti svetujem to pot. Prespiš lahko na Vodniku ali na Planiki. Dobro je če si spanje rezerviraš po telefonu.

Drugače pa naj te ne bo sram, če še nisi bil na strehi Slovenije. Midva z možem sva julijce precej predelala, bila sva že na Planiki, na Triglavu pa ne in to iz tega razloga, ker je preveč “kosmat”. Veliko je vrhov, ki so zelo lepi, vredni truda, da se povzpneš nanje.

Če te Triglav vleče, pa kar pot pod noge in veselo na streho Slovenije!!

Lep pozdrav in obilo užitkov pri osvajanju naših lepih gora

Mihaela

Meni pa je bila pot čez Pokljuko daleč daleč najbolj utrujajoča. Sonce te tu dejansko ubija. Potem je tu še, da ko prideš do določene višine (kakšnih 1900 m), se potem kar nekaj časa spuščaš proti Vodnikovemu domu in je potrebno vso to višino še enkrat premagati (skratka jalovo delo). Potem pa se nadaljuje melišče, ki je včasih dva koraka gor in enega dol. V Vodnikovi koči je brez veze prespati, saj je preblizu začetka tvoje poti – saj ne misliš hoditi gor en teden.

Če mene vprašaš, bi definitivno prenočil na Kredarici (lahko tudi planika) s tem, da obvezno greš že prvi dan na vrh Triglava saj se zna narediti, da boš naslednje jutro tako utrujen, da te bo minilo iti gor. Res jih gre dosti šele naslednje jutro gor, vendar vodi gor le ena pot in je potem pred tabo ena sama nepretrgana kolona kakšnih 200 ljudi (ne pretiravam) in se vseskupaj pomika tako hitro, kot najšibkejši člen in lahko si misliš koliko je to, glede na to, da moraš do vrha prezati po klinih. Da ne omenjam, da tudi dol prihajajo po isti poti, kjer je prostor le za enega. Skratka, veliko bolje je v vseh pogledih iti gor še isti dan.

Na kredarico pokliči in si rezerviraj ležišče. Je najbolje na skupnih ležiščih, ki so v kleti. Imajo tudi sobe za manj oseb, vendar ko sem prvič spal na skupnih ležiščih (bilo notri kakšnih 20 oseb) sem si mislil, da ne bom mogel zaspati, saj me sicer moti smrčanje,…potem bodo tu razne vonjave,.. vendar boš tako utrujen, da boš zlahka zaspal. Naslednje leto pa sem bil v sobi v nadstropju (soba za 6) in nobeden celo noč ni spal, saj je bilo notri kakšnih 35 stopinj in smo se vsi le premetavali.

Jaz bi predlagal smer skozi luknjo po Bambergerjevi poti. Greš sicer po skalah, vendar če misliš iti na vrh Triglava te v vsakem primeru čakajo. Moraš pa tu imeti s seboj kakšnega, ki je že šel po tej smeri gor ali pa počakaš koga in mu slediš, saj se sicer za to smer odloča mogoče 5 % ljudi. V vsakem primeru raje startaj iz Vrat in pojdi po kateri izmed treh možnih poti in to najkasneje ob 5 zjutraj. Jaz sem štartal ob kakšnih 4:30 in ko smo se peljali gor sem mislil, da bomo ob tej uri sami gor, ko pa smo prišli v vrata, pa smo morali parkirati vsaj 100 m pred rampo, saj je bilo gor že vsaj 200 avtomobilov.

LP

Erick,

pogumno, da predlagaš nekomu, ki še ni bil na Triglavu pot čez Plemenice (Bambergova). Kot prvo je to pot z največjo skupno viš. razliko (ker greš direktno na triglav), vmes ni nobene koče. Če se slučajno kaj zalomi (vreme, kakšna manjša poškodba, prebavne težave itd.) je edina možna pot nazaj dol (kar je za ljudi, ki niso vajeni ferrat zelo neprijetno in potencialno nevarno).

Čeprav je res, da je ta pot relativno malo obiskana, zna biti tudi tu gužva (lani sem jo prehodila in sem parkrat čakala v vrsti). Če greš prvič na Triglav in na Kredarici (ko vidiš, kaj te čaka) ugotoviš, da vzpon na Triglav ni zate, pač ostaneš na Kredarici. Če ugotoviš, da klini in zajle niso zate v na Plemenicah, je pot navzdol težja.

Jaz sem na Triglav šla iz vseh dolin (razen iz Pokljuke, vem pa, da ta velja za najlažjo). Osebno je tudi meni najbolj ostala v spominu Bambergova, je pa to definitivno najbolj zahtevna, tako psihično kot fizično.

Če malo bereš črno kroniko ali strani gore-ljudje, lahko hitro ugotoviš, da se poleti veliko ljudi žal tudi smrtno ponesreči prav na “plezalnih” poteh na Triglav (Tominškova, čez Prag itd..) Večinoma so to ljudje, ki pač mislijo, da niso Slovenci, če ne stopijo vsaj 1x v življenju na Triglav.

Franc, upam, da boš to prebral.

Zelo lepa (malo daljša, a jo lahko raztegneš na tri dni) je tudi pot po dolini 7ih jezer.

“Zelo lepa (malo daljša, a jo lahko raztegneš na tri dni) je tudi pot po dolini 7ih jezer.” Se popolnoma strinjam z Nina 1, mi smo šli čez Komarčo gor in dol smo prišli preko Bogatina. Res lepo!

LP, P.

Nina1

morala se boš strinjati, da je kar se tiče plezanja od Kredarice do vrha bolj zahtevno, kot pot do Triglava čez Plemenice. Torej če kdo namerava na Triglav se temu ne more ogniti.

Res ni vmes nobene koče, vendar kaj jo rabiš, saj ima vsak s seboj kaj za pod zob. Vsak se bo gor odpravil tudi takrat, ko bo vremenska napoved solidna ne pa po dežju da bi mu eventuelno prišla prav tudi kakšna koča na poti. Pa tudi če ima čez Pokljuko vmes Vodnikov dom – pa kaj ti pomaga, če si od njega npr. 2 uri – tu potem tudi nimaš kaj narediti, če bi začel iti dež.

Se strinja, da navzdol čez Plemenice ni za iti – jaz bi šel tu gor, dol pa npr. na Pokljuko, lahko pa npr. mimo sedmerih jezer.

To, da je Bambergerjeva pot najbolj zahtevna se nikakor ne strinjam. Povem ti, da sem sam “crkval” na tisti vročini, ko sem startal iz Rudnega Polja – vstavil sem se vsaj 40 krat in preklel vse živo kaj mi je bilo, da sem šel gor, po Bambergerjevi poti pa ni problem priti brez postanka gor-skozi senca. Sam nisem nikoli hodil v hribe, tudi se ne ukvarjam s športom. Zraven je šla prvič v hribe tudi moja žena. Je pa tu res dobrodošlo, da je kdo v ekipi, ki je že šel po tej poti gor.

LP

Jaz pa nisem ne vem kakšen hribovc pa mi je bila pot po Bambergerjevi veliko bolj všeč , kot preko Pokljuke.
Tukaj smo rabili le en dan da smo prišli na vrh in to čisto lepo. Res je, da je malo bolj strma in nevarna, ampak veliko bolj zanimiva. Nazaj smo prespali na Kredarici in šli nazaj po Tominškovi poti.
Preteklo leto pa smo šli preko Pokljuke in prespali v Vodnikovi koči, šli nalsenje jutro šele čez Mladiko na Triglav. Nazaj grede prespali v Doliču in nazaj čez Sedmera jezera in čez Komarčo v Bohinj. Ta pot je krasna samo
priporočam tri dni. Vidiš pa zelo veliko.
Skratka men je Triglav super, samo škoda da je takšna gužva. Je pa potem v kočah ful dober žur:))
Lp