Nič, bo treba zapustiti državo
Ljudski odnosi in služba:
Zaničevanje, zahrbnost. Kljub veščemu delu in pridnosti sem manj vreden kot podgana. Tudi ko je delo 12 ur na dan. Super prijatelj, ki se že poznama preko 10 let in je tujec, mi pomaga brez predsotkov in takoj. Pri nas pa bi me ubili za 10 centov.
Stalna partnerka:
Vedno bolj opažam, da ženske želijo biti “samske”. Sami svoji kralji. Nimam nič proti temu.
Ostalo:
Na dan se odseli 41 Slovencev. Med to številko, bom počasi tudi jaz.
Kljub temu, da sem prepotoval in delal po celi Evropi. Razumem Slovensko mentaliteto in je ne morem več gledati. Namesto, da bi drug drugemu pomagali, se smejali, bili bratje. Se ubijate med sabo za materijalizem, za prazen nič…. Ne morem več gledati, kako se vsake toliko časa uvajajo vedno novi drakonski zakoni.
Ne, to ni življenje zame v represivni državi. Bo treba drugam.
Ste vi na istem? Boste tudi vi odšli?
Mogoče.
Če noben nič ne reče, se potem smatra, da nobenega me moti (t.i. tacit approval). To se dogaja tako v družbi, kot v razmerjih. Slovenci s težavo rečemo ne, raje smo “dobri ljudje” (dober človek reče ne, ko je to potrebno), kasneje pa obrekujemo/smo jezni.
Na koncu dneva si je vsak sam kriv kako si je postlal.
