Rak tankega črevesa – dolga pot do diagnoze
Rada bi predstavila mojo pot do diagnoze, ki je bila dolga in mukotrpna. O tej bolezni ni dosti napisanega, zato upam, da vam bo kratek opis v pomoč.
– Pred 31 meseci: Po jedi začutim slabost in bolečine v želodcu. Po kakih dveh urah izzvenijo. Enako se nadaljuje po naslednjem obroku. Stanje se nadaljuje v naslednjih dneh in tednih. Včasih slabosti ni, vedno pa je bolečina, včasih bolj, včasih manj intenzivna. Po uri, dveh ali treh po obroku bolečine ni več in počutim se dobro – do naslednjega obroka.
– Pred 30 meseci: Bolečine in slabosti niso neznosne, so pa mučne, zato obiščem osebnega zdravnika (OZ). Predpiše Nolpazo.
– Pred 28 meseci: Ob začetku jemanja Nolpaze se počutim bolje, po par tednih je stanje spet slabo. Dobim napotnico na gastro-duodenoskopijo.
– Pred 25 meseci: Na gastro-duodenoskopiji na želodcu ni nobenih posebnosti, je pa okužba z bakterijo HP. Dobim dve vrsti antibiotikov in sem srečna, da bo kmalu bolje.
– Pred 22 meseci: Težave ostajajo. Bolečine po obroku, občasno tudi slabost. OZ me pošlje na urea dihalni test, če je HP še prisotna. Test je negativen.
– Pred 22 meseci: Kaj pa, če ni želodec? Naročim se na samoplačniški UZ trebuha, nočem izgubljati časa. Izvid je v redu, le na žolčniku dva majhna polipa.
– Pred 21-19 meseci: Poletje je, zato se vse zdi lepše. Mogoče se bo kar samo od sebe uredilo.
– Pred 18 meseci: Ponoči ne spim in trese me vročica. Sobota zjutraj je, zato se odpravim k dežurnemu zdravniku. Hemogram pokaže zelo nizek hemoglobin (vrednost 75). Zdravnik me opozori, da je kritično in da je treba raziskati.
– Pred 17 meseci: OZ se strinja, očitno nekje izgubljam kri. Dobim infuzijo Iruprema. Naroči mi, naj oddam tri vzorce blata. Ugotovljeno je, da je v blatu kri. V paniki se naročim na samoplačniško kolonoskopijo. Nočem izgubljati časa, ga nisem že preveč?
– Pred 17 meseci: Kolonoskopija ne pokaže nič posebnega, razen nekaj polipov, ki mi jih odstranijo. Gastroenterolog (GE) me pobara, naj pijem Donat in sedim na stranišču. Od kod kri, nima ideje.
– OZ razmišlja, kako bi nadeljevali z zdravljenjem, bolečine vztrajajo, krvni izvidi so slabi: konstantno nizek hemoglobin (80), povišani trombociti (500-600), visok CRP (25). Zaradi tistih dveh polipov na žolčniku me pošlje na CT trebušnih organov.
– Pred 16 meseci: CT opravim v Trbovljah, kjer sem hitro na vrsti. Nočem izgubljati časa. Vse v redu, razen na jetrih hipodenzna formacija 5 mm, premajhna za natančnejšo oceno.
– Pred 15-6 meseci: Opravim različne krvne preiskave (vitamin B, folna kislina, test na celiakijo…), dobivam infuzije Iruprema, jemljem Ranital, čeprav ne pomaga. Grem na morje in čakam, da bo minilo. V službi delam normalno, na bolniški sem samo en dan, ko imam vročino in hude bolečine v levem spodnjem delu trebuha. Jajčniki niso, ostaja nepojasnjeno vnetje, dobim antibiotik in je kmalu bolje.
– Pred 6 meseci: Imam slab trenutek, potrpljenje me mine, bolečine me hromijo, vidim, da ne bo bolje. Za slabokrvnost in kri v blatu me ne zanima več, s tem lahko živim. Bolečina pa je zoprna. Svojci me prepričajo, naj obiščem tretjega GE za – tretje mnenje. Grem samoplačniško – da ne bi čakala.
– Pred 5 meseci: Tretji GE pregleda ves šop izvidov, ki jih imam s sabo. Predlaga ponovno gastroskopijo. Opravim jo in še vedno je v želodcu vse v redu. Ugotovi, da ostaja le še ena možnost: pregledati je treba tanko črevo, in sicer s kapsulno endoskopijo. Če sem za, naj grem v bolnico Šempeter, v Ljubljani bi čakala – bolje, da ne vem, kako dolgo.
– Pred 3 meseci: Opravim kapsulno endoskopijo. Noč preživim v bolnici, pred odpustom me obišče zdravnica in mi pove, da je pregledala dve tretjini slik in da ni videti posebnosti. Počutim se rahlo krivo, ker je preiskava draga.
– Pred 2 meseci: Moj tretji GE me pokliče po telefonu. Ob preiskavi so opazili neznano tvorbo v začetnem delu jejunuma. Verjetno je benigni tumor, bo pa vsekakor potrebna operacija. Opravim naj še ezofago-gastro-duodenoskopijo z zgornjo balonsko enteroskopijo (push enteroskopijo).
– Pred 1,5 meseci: Opravim navedeno preiskavo. Tumorja ne doseže, zato je verjetno globlje. Dobim napotnico za MR.
– Pred 1,5 mesecem: Na MR se vidi patološko zadebeljena stena v dist. delu jejunuma (3-4 krat 0.9 cm) s tremi povečanimi bezgavkami.
– Pred 1 mesecem: Uporabim vse možne zveze, da bom čim prej operirana v KC – abdominalna kirurgija. Poseg je uspešen. Izvidi bodo čez deset dni.
– Pred 1 tednom: Izvidov od nikoder, zato kontaktiram kirurga. Razloži, da bo v kratkem konzilij na OI in me povabi zraven. Na konziliju mi dokaj lepo razložijo, da gre za zelo redko obliko sarkoma, tkivo je radikalno odstranjeno, bezgavke negativne. Svetujejo redno spremljanje (ultrazvok in MR) predvsem mehkih tkiv (jetra, pljuča), zaradi možnega razsoja, prvi pregled čez 4 mesece.
– Danes: Počutim se odlično, brez bolečin in slabosti, po dolgem času lahko spet brezskrbno jem. Delam, telovadim, tečem, vse to bolj kvalitetno kot prej. Bila je precej dolga in težka pot. Še zapišem jo, če bo le komu v pomoč, predem lahko končno pozabim nanjo.
Pozdravljena,
hvala, da ste to tule napisali, prispevek se bo našel s ključnimi besadami; sicer je forum zasvojen z Bredinimi objavami, ki nimajo veze z rakom.
Sarkomi v prebavnem traktu se razvijajo počasi in se opazijo pozno, ko imajo večinoma že metastaze v jetrih, peritoneju ali bolj odstranjenih organih. Raka ni dobro pozabiti, ker vzroki niso bili odstranjeni. Predlagam, da poskrbite za zdrav način prehrane in življenskega sloga ter üe naprej opazujete farmacijo v jetrih in krvne izvide.
Opozarjam tudi na nevarnost zdravila – zaviralce protonske črpalke (Nolpaza, Controloc…). Ta zdravila niso namenjena za daljšo uporabo. Onkološki bolniki jih dobijo ob kemoterapiji in ker vidijo da pomaga, ne omejijo jemanja samo na nekaj dni, kot je bilo predvideno; potem pa se čudijo, da ne morejo ozdraviti. Poskrbite tudi za dober imunski sistem, vendar se o tem informirajte na pravem mestu in ne po forumih, kjer Vas bodo preko osebnih sporočil bombandirali neseriozni ponudniki raznoraznih, tudi zelo škodljivih stvari.
Vse dobro!
ne dr. Iva, naj rajši zaupajo vam zdravnikom klasične medicine, za katere je gospa potrebovala 31 mesecev da so postavili pravo diagnozo….veliko ljudi zaradi tega, ker zdravniki ne znajo postaviti diagnoze umre….seveda niso vsi za v en koš, ampak zdravniki delate preveč napak in nobene odgvornosti ne prevzemate, žal je sistem tak, pa kaj če ljudje umirajo, ne.
Ljudi je strah, ker vedo, da vsako leto v Sloveniji umre zaradi raka na tisoče ljudi, tudi zaradi take šlamparije, ko ne znajo postaviti diagnoze…..veliko avtoimunskih bolezni imamo samo zato, ker jih zdravniki mečete med avtoimunske, ker ne poznate pravega vzroka- niti bolezni.
Hvala, ga. Driva za spodbuden komentar. Včeraj sem bila na UZ, izvid je zelo ugoden, brez posebnosti. Seveda bom zelo pozorna tudi naprej, na zdrav življenjski slog pa sem vajena že od prej. Precej verjetno je, da je prav to tisto, kar me je rešilo. In seveda malo sreče. Upam, da bodo bralci razumeli mojo poanto, da je to bolezen možno dovolj zgodaj odkriti in tudi odpraviti.
Srečno.
Če tako odgovarjate, potem niste razumeli osnove. Če ste že prej imeli zdrav življenski slog, npr. “zdravo prehrano, zdravo življenje in zdravo mišljenje”, pa je vseeno prišlo do raka, potem ni smiselo iti tako naprej kot doslej, ker potem ima rak iste pogoje za obstoj. Če nič ne spremenite, pridite povedati čez nekaj mesecev ali čez nekaj let, če ste raka res odpravili. Nekateri pravijo, da so ga „spet dobili“; ne, to je napačno razumljena teorija. Če so popravili nekaj, npr. samo prehrano, potem napreduje bolj počasi. Problem pa je v tem, da ne spoznamo vedno vzrokov, kaj pomeni za koga kronična obremenitev…In kaj kdo razume pod zdravo prehrano ali pod zdravim življenskim slogom. Nočem delati strahu, ker to bi tudi škodovalo, hočem samo, da raka ne razumete kot tumor (simptom), ampak kot rakavo bolezen. S tem ko je tumor odstranjen, ni ozdravljena rakava bolezen. Vse dobro Vam želim!
Pozdravljeni,
Albert Einstein je napisal:” Ne moreš reševati težave na isti stopnji kot je nastala”.
Dr. Bruce Lipton, znanstvenik in celični biolog je v enem od svojih videoposnetkov povedal:” Ko rakast tumor odstranijo, kaj se potem zgodi? Zraste nov tumor.” Zakaj? Ker je tumor simptom nečesa globljega. Z operacijo se ne odstrani vzroka, ki ostaja…Ko so ga vprašali, če misli, da se vsako bolezen lahko pozdravi brez zdravil, je odgovoril: ” Absolutely!”
Dr. Joe Dispenza, nevroznanstvenik pravi “Bolezen smo si ustvarili s svojim umom in si jo lahko tudi s svojim umom pozdravimo. “
Nekdo tretji je napisal: ” Nevednost nas lahko celo ubije”.
Resnica je pa taka, da nam telo s slabi počutjem in bolečino sporoča, da je nekaj narobe. Vsi ti znaki pomenijo, da ni pretoka energije v telesu. Ko ljudje čakajo na preglede in diagnozo diagnozo so v stresu, kar stanje še poslabša. Nobena bolezen ne nastane iz srečnega življenja in ljubečih odnosov. Zato zdrava prehrana ni dovolj. Odnosi z bližnjimi od spočetja naprej, in nazaj, so ključnega pomena za trdno zdravje. Ko bi se ljudje, ki se slabo počutijo vprašali: “Kateri dogodek in katero čustvo je povzročilo to moje stanje in kaj lahko storim, da se to popraviti. ” Bi bili bolj zdravi. Na žalost in sebi v škodo tega skoraj ne stori nihče. Taka je resnica. Zdravljenje ni operacija, kemoterapija, obsevanje…..Najpomembnejši del zdravljenja je delo na sebi. Odkrivanje vzroka bolezni in odpravljanje le tega.
Pa še o tem, da si je vsaka celica v telesu zapomnila vse zgoraj naštete travme in tudi tiste, ki jih niste našteli. To se ne pozabi kar tako. Se samo potlačiti v podzavest, dokler zopet nekje ne udari na plano. Vsa negativna čustva s tem povezana zopet povzročajo blokade v telesu. Zato se je treba lotiti teh blokad in negativnih čustev …Spomini, ki jih žive pokopljemo, nikoli ne umrejo. Pokažejo se na drugačen način. Kot bolezen.
Breda
