Pozdravljeni, hčerko sem rodila z urgentnim carskim rezom v 37.tednu nosečnosti zaradi amnionitisa. Nastopila je sepsa pri dojencici zato je bila 10 dni zdravljena z antibiotikom. UZ Glave po porodu in med antibiotikom je bil brez posebnosti (opravili so ga na pediatrični v LJ kjer je bila sepsa zdravljena). Ugotovljena je bila hipotonija. Zdaj je moja punčka stara 8 mesecev, enlrat mesečno obiskujeva nevrofizioterapijo in sva vodeni v razvojni ambulanti. Fizipterapevrka pravi da je hipotona v trupu in si isče stabilnost v drugih delih telesa npr.trda je v rokicah, ogromno klati in udarja z rokicam, se izteguje nazaj, nogice pogosto križa… Sedi brez opore in sedaj se tudi poskusa sama vsesti vendar na nacin da izteguje noge. Veckrat se cisto zategne in postane trda. Ni niti minute na miru. Plazi ne se pa z eno roko vlece po trebuhu in fizipterapevtka pravi da je nastopila asimetrija. Kontrolo pri razvojni imava ko jo pride pediater cez en mesec pogledat na fizioterapijo. Zanima me laj so lahko posledice njenega napacnega razvoja? Je lahko to cerebralna paraliza? Drugace puncka se lepo nasmeji in me pogleda v oci. Res da malo ceblja ampak zdaj je zacela govoriti a-ta-ta…vendar redko v dnevu. Edino kar me moti je ta njen razvoj ker opazam da je trda…stiskat se sploh ne pusti tako zategne rokice! Ko jo postavim na noge ima trde. Bolj jo sicer zanimajo igrace kot osebe. Na ime se odzove kadar se ji zazdi opazam pa tudo da se ogromnokrat zagleda v neznano. Me mora zelo skrbeti???? Kaj lahko kot mama naredim za otroka??? Sem zelooo zaskrbljena in cisto psihicno na tleh saj sem zanosila po umetni po dolgih letih boja. Hvala za odgovor.

Ob branju vašega pisanja me prav ob nobeni besedi ne stisne zaskrbljenost – vse kar opisujete, je lahko tudi normalna variacija njenega razvoja. Še zlasti me v to prepriča dejstvo, da ste na fizioterapijo naročeni 1x mesečno – če bi bilo kaj sumljivega ali zloveščega, bi bili tam 2x tedensko, dobivali bi že napotnice za mnoge specialiste, najmanj za nevrologa…
Kaj lahko naredite za otroka? Da čim manj iščete strahove, da uživate v njenih dosežkih (sedaj bo vsak dan kaj novega) in da jih tudi “ovekovečite” – s fotografijo, snemanjem čebljanja, zapisovanjem dosežkov. Ni lepšega, kot ob koncu leta gledati posnetke njihovih dosežkov. Tudi, ko bo čez 15 let s prijateljicami na zabavi, vi pa (vsa zaskrbljena) sama doma 🙂
Srečno,