Pozdravljeni,

moja hčerka ima 9 mesecev. Že od rojstva ima težave s pridobivanjem teže. Noče jesti. Ko sem jo samo dojila, je pojedla malo, teža je sicer vedno napredovala a po malo. Zdaj jo zjutraj ob 7.00 dojim (ne poje veliko), ponudim sadje, ponavadi poje nekaj žličk, okoli 10.00 jo spet dojim pred spanjem, spi eno uro, ob 12.00 ji ponudim sadje ali zelenjavo, ponavadi poje od 2 do 10 žličk. Okoli 14.00 jo spet dojim in spet spi od pol ure do uro. Okoli 16.00 spet ponujam hrano, poje do 5 žličk, zvečer še enkrat, včasih poje do 20 žličk. Pred spanjem jo spet dojim in ponoči se večkrat zbudi, vsakič dojim. Trenutno ima 7 kg in je velika 68 cm. Sicer je zdrava in zvedava, tudi periatrinja se strinja, da zgleda vse ok. Tekočine (voda, sok) popije malo, le kakšen požirek iz kozarčka.
Naj jo silim s hrano? Naj pustim da poje le kolikor ji ustreza?

Spoštovani,
neješči otroci so prava mora za starše in včasih tudi trd oreh za pediatre. Če teža napreduje, če so dojenčki dobrovoljni, zvedavi, razvojno hitro napredujejo, nas skrbi bistveno manj kot v primeru, ko so sitni, jokavi, imajo težave kot so driska ali zaprtje, bruhanje, izpuščaje po koži in pogosto zbolevajo z okužbami. Predvidevam, da je vaša dojenčica iz prve, zadovoljne skupine.
Kar lahko rečem po opisu njenih prehrambenih “navad” je le, da je obrokov sicer dovolj, a v njih dojenje še vedno prevladuje. V tej starosti bi morala imeti vsaj 3 konkretnejše obroke, torej gosto hrano. Zelenjavni obrok bi moral že vsebovati meso (piščanec, puran, teletina) in nekaj dodatnih maščob (kisla smetana, maslo, olivno olje), sadni (vsaj zaradi interesa po večanju teže) bi lahko bil obogaten s kakšnim piškotom. Večerni obrok naj bi bil žitna kašica, ki pa jo lahko pripravite na osnovi vašega mleka, če ga imate res še dovolj za njene potrebe. Zrelo žensko mleko (kar v tej starosti zanesljivo je) ima za dekličine potrebe že premalo maščob in kalorij, da bi smelo predstavljati glavnino prehrane.
Vsekakor jo s hrano ne bi silila, raje bi prehranjevanje spremenila v zabavo – z igro z žličko, s kakšnim živobarvnim krožničkom… Skratka, male skrivnosti velike kuharice se po izkušnjah pri tem najbolj obnesejo.
Dokler je vaša pediatrinja zadovoljna z rastjo in razvojem vaše deklice, tudi vas ne bi smelo pretirano skrbeti!
Pozdrav,