Pozdravljeni!
pričeli smo z uvajanjem mlajše hčerke v vrtec. Stara je 1 leto in 9 mesecev. Sicer zelo živahna punčka, doma tudi precej “borbena”. Zna poskrbeti zase, se braniti pred starejšo sestrico… Kljub temu, da verjamem vanjo in vem, da ni tako “nebogljena” me zelo skrbi zanjo zaradi vstopa v vtec. Uvajali sva se že, bila je v vrtcu cca. 14 dni, potem pa je zbolela in ostala doma – že 14 dni. Spet smo na začetku.

V času uvajanja sem jo malo opazovala (pred odhodom domov oz. ko sem jo pustila tam) – vedno je jedla obroke, tudi postaviti se zna zase – otrok je ni strah, s spanjem ni imela problemov (celo brez dude!), tudi smejala se je, odgovarjala je, če so jo kaj vprašali. Pa vendar, občasno plane v jok, ihti.. in skrbi me, kakšne travme ob tem doživlja. Glede na to, da vem, da naj bi po raziskavah (knjiga Znanost o vzgoji) imeli otroci v vrtcu povišano stopnjo stresnega hormona, v primerjavi z ostalimi otroci – in to tudi tisti, ki stresa na ven ne kažejo, me skrbi, kakšen vpliv bi lahko imel na njen psihični razvoj vstop v vrtec. Vem, da je drugače dobro poskrbljeno zanjo, vem, da tudi zelo dobro vse razume, se da z njo pogovoriti, hitro dojame sistem …. pa vendar… Skrbi me, da bi ji vstop ostal kot neke vrste travma… Je to možno? Dodatni problem je še, da imam sama slabe spomine na vrtec ;(. Da je zadeva še bolj “skrbi vredna”, sem pred kratkim brala literaturo na temo EMDR, ki se nanaša ravno na nepredelane spomine – travme, ki potem lahko povzročajo težave še kasneje v življenju. Za piko na i, so tu še spomini na uvajanje starejše sestrice, ki se sedaj lepo hodi v vrtec, je pa precej introvertirana in tiha in njen vstop v vrtec je bil res težak – imam občutek, da je ravno zaradi tega tudi zelo pozno začela govoriti… Mlajša je sicer karakterno druagačna, ni isto, pa vendar…

Zavedam se, da ji s svojo zaskrbljenostjo ne pomagam. Torej, je v veliki meri problem moj. Ga poskušam reševati – na vse možne načine. Tudi tapkala sem na to temo (npr. “čeprav pustim Žano v vrtcu sem čisto v vredu mama” oz. “čeprav sem zaskrbljena sem čisto v redu mama”). Kljub temu skrbi še ostajajo, zato vam pišem in sprašujem – glede na vaše izkušnje, prebrano literaturo – lahko otroku ostane vstop v vrtec kot travma in kaj lahko naredim, da to ne bo?

Hvala.