Spoštovani,
mi lahko, lepo prosim, poveste, kdaj pravzaprav se pri otroku prvič pojavi t.i. ločitvena tesnoba? Ali se to nujno izraža z jokom ali pa se ločitvena tesnoba lahko izraža tudi samo z npr. zadržanim vedenjem? Ali je res, da večja ločitvena tesnoba pomeni bolj kakovosten odnos z mamo? Prosila bi vas tudi, da mi priporočite kakšno literaturo v zvezi s tem.
Pa še eno vprašanje: ali je otrok lahko enako navezan na mamo in očeta ali pa je nujno bolj navezan na enega od staršev – vsaj na začetku svojega življenja in seveda ob predpostavki, da oba dobro skrbita zanj?
Najlepše se vam zahvaljujem za odgovor in vas lepo pozdravljam!

Pozdravljeni!

Reakcija na nenadno, predolgo ločitev od staršev je ZDRAV odziv dojenčka oz. otroka in je znak, da je otrok zdravo navezan na svoje starše. Več o tem v knjigah o teoriji navezanosti (o tem piše Katarina Kompan Erzar, slovenska avtorica, naslov knjige pa je Teorija navezanosti).

O ločitveni tesnobi se morda bolj govori v povezavi z določeno starostjo, kar pa je »ostanek« starih teorij o razvoju otroka, ki ne držijo več. Otrok ima lahko reakcijo na ločitev od staršev že takoj ko se rodi. Bolj problematično je (vsaj v mojih očeh), če otrok ne kaže znakov stresa, kar pa je zelo redko. Ne tako redko pa otrok na videz ne kaže znakov stresa, pod površjem pa prav tako doživlja stres. (so delali raziskave in merili nivo stresnih hormonov otrok v vrtcu in ugotovili, da je nivo pri vseh otrocih presenetljivo visok ,tudi pri tistih, ki na videz ne kažejo stresa).

O tem, ali je otrok enako navezan na oba starša pa jaz ne bi govorila na tak način. Odnos otroka do vsakega je drugačen in vsak ima drugačno vlogo v življenju otroka. In drži da v prvih mesecih otrok potrebuje predvsem mamo … prav mamo oz. ženski lik … delali so raziskave in ugotovili, da otroka ne pomirja tako moški glas, kot ženski … narava je naredila tako, da je mama prve mesece odločilna. Seveda je oče tudi od začetka pomemben in otrok se nanj navezuje od rojstva, vendar za »preživetje« potrebuje mamo. Če je odnos z mamo tesen in zdrav, bo mama vse življenje imela posebno vlogo v življenju otroka. Saj veste: mama je ena sama. Kar pa ne pomeni, da oče ni pomemben, je zelo, le odnos do njega je nekaj povsem drugega ima druge kvalitete in dimenzije.

… Ali če poenostavimo: Če otrok vedno pride k mamici po tolažbo, kadar jo potrebuje je to povsem ok. To ne pomeni, da je odnos očeta kaj slabši ali je z njim kaj narobe.

Alenka O.