Pozdravljeni.

Imava 9-letno hči. Zelo me skrbi njen odnos z očetom, oz. kaj naj narediva v zvezi s tem.
Ko se je hči rodila, je bil idealen oče, sicer je res veliko delal, vendar ko je bil doma, ni bilo nikoli nobenega problema, delal je vse, hranil, previjal, hodil na sprehode, ponoči vstajal….potem pa z leti, kot da je vse bolj prevzemal vzorec lastnega očeta, ki nikoli ni imel časa zanj.

Mož in hči sta bila veliko sama, ker sem imela takšno službo, vendar nikoli nista razvila pravega odnosa. Na moža sem se vedno lahko zanesla, nikoli je ni pustil same, vedno jo je peljal na vse dejavnosti, oz. karkoli je že imela. Včasih sem to imenovala predstava za publiko, doma je slika drugačna, on se je ukvarjal z računalnikom, telefonom, tv, karkoli je naredila, povedala, jo je zatrl naj počaka, naj bo tiho…Vedno me je bolelo, ko mu je vsa srečna hotela nekaj povedat, a se je zadrl nanjo, kaj bi spet rada….poklonil bi ji 5 minut in bi bilo v redu. Imela sva nešteto kregov na ta račun in priznam, da sem iz leto v leto imela manj energije za prepričevanja in sem se tudi postavila na njeno stran.

Žal, leta so tekla, hči se je počasi odmikala od njega. Nič mu ne pove, če jo vpraša, kaj jo muči, je njen standardni odgovor nič, vse je v redu. Npr. medve se veliko pogovarjava, ker hči redko kaj pove sama od sebe, zato imava običaj, da greva v mojo sobo in si poveva kakšen je bil najin dan….oz. če je žalostna in ne pove, potem ji jaz najprej povem, zakaj sem žalostna potem še ona….

Pol leta nazaj se je mož odselil, po začetnem šoku se je življenje kolikor toliko stabiliziralo. Na začetku ločitve je bilo hudo, vendar je med nama prevladal razum, tako da se sedaj res lepo razumeva, o vsem se dogovoriva, ker veva, da bova tako najbolj pomagala najinem otroku. Prihaja normalno k nama, tudi večkrat čez teden, drugače imata normalne stike. Vendar hči se čedalje bolj odmika od njega. Nič ne izvleče iz nje, hči se brani hoditi k njemu, sploh cel vikend je problem, potem pri njemu trmari zaprta v sobi….oče se res trudi, ker je prišel do spoznanja, da je delal napake in se je hčeri tudi opravičil, vendar hči ga sploh ne spusti k sebi. Oče pa na trenutke obupuje, ker ve, da bo iz leto v leto slabše oz. boji se, da sploh ne bo hotela k njemu. Kaj lahko narediva oba skupaj, vsak posebej, da približava hči k očetu?

Pozdravljeni!
Že nekaj dni premišljujem o tem, kako naj vam odgovorim, priznam vam, da odgovor ni enostaven, vsaj zame ne. Vzgoja … tu lažje starši razumemo svojo odgovornost, ko pa se vključi odnos s partnerjem in potem še z bivšim, pa se mi zdi, da se stvari precej zakomplicirajo … moja izkušnja je, da starši precej težje vidimo in razumemo svojo odgovornost.

Otroka ločitev staršev zelo prizadane, bolj kot si odrasli mislimo. Odrasli, vsaj eden izmed dveh ponavadi kljub začetni bolečini, čutijo olajšanje … otrok pa vedno izgubi. Pravite, da ste se v odnosu očeta do hčere postavili na hčerkino stran. To ni dobro. Povsem ok je, če prekinete komunikacijo, ki ni ok, ne morete pa se postavljati na eno stran. S tem ste namreč hči naučili, da oče ni ok. In sedaj ste se ločili … pogosto otroci podzavestno (če pa so bili prepiri pogosto zaradi otroka, pa skoraj gotovo) čutijo, da so oni krivi za ločitev … tudi če jim govorite, da to ni tako … če vi v srcu tako čutite, bo otrok to čutil. In potem ima otrok iz strahu (podzavestno) občutek odgovornosti, da mora tudi ona izbrati »stran« … če hoče, da bo na pravi strani.

Odnosi niso tako enostavni … hčerki pa lahko pomagate tako, da prenehate gledati na odnos s svojim bivšim črno-belo. V njem je tudi 50% vaše odgovornosti. Ko boste svoj fokus obrnili iz točke, kamor gledate sedaj vase, boste pravzaprav naredili hčerki največ dobrega. Za odnos hčerke z očetom pa dovolite, da prevzame odgovornost oče sam. Vaša odgovornost pri tem je le, da prenehate obsojati in presojati in začnete spoštovati tega moškega kot očeta svoje hčere – tak kot je je ok, tako kot ste vi ok. Če se naučite z bivšim komunicirati spoštljivo in mu kot očetu zaupati, se bodo stvari uredile. Sčasoma. Pravijo, da otroci potrebujejo dve leti, da sprejmejo in predelajo ločitev. Vi si boste sčasoma našli novega partnerja … otrok pa ima le enega mami in očeta – vse življenje.

Srečno
Alenka O.