Lepo vas prosim za pomoč oz. bolj kakšen nasvet. Imam 2 leti starega fantka, ki pa se nikakor noče navaditi na nočno spanje brez prebujanja. Midva s partnerjem sva že brez moči, napeta in potem sledi samo še prepir. Ne spimo že približno od njegovega šestega meseca. Otrok je bil nedonošenček in dojen. Sedaj seveda spi v najini postelji, v sredini. Ponoči se zbuja in želi ali čaj, ali čokolino, ali sok. Nekaj pač, da se zbudimo. To se dogaja najmanj dvakart na noč, najraje ob 12h in nato ob 3h. Ob 5h pa v službo. Naj vam še povem, da nimam več moči za vse skupaj.

Pozdravljena!

Verjamem, da sta oba popolnoma izčrpana. Res ni lahko živeti takšno življenje. Noč oz. spanje je namenjeno temu, da se fizično telo spočije in si pridobi nove moči za vse dejavnosti naslednjega dne. Kadar pa se večkrat na noč prebudimo zaradi kateregakoli razloga, se ta nujno potrebni počitek prekinja in ne poteka tako, kot bi moral. Zjutraj se zbudimo utrujeni in toliko razdraženi, da je potrebna le malenkost, da zdrsnemo “iz tira”, saj se komaj obvladujemo.

Tako utrujeni včasih tudi sklepamo nekaj, kar morda ni blizu resnice. Prepričana sem namreč, da se vaš otrok ne prebuja zaradi tega, da bi vas prebujal in pošiljal po čokolino ali kaj drugega. Razlogi za njegovo prebujanje lahko tičijo drugje. Predlagam, da si pogledate prejšnje prispevke objavljene na tem forumu, v katerih je bila beseda o spanju otrok pri starših v postelji. Potrebno pa je poiskati možne razloge, ki bi lahko bili vzrok za prebujanje vašega otroka. Mnoge znanstvene raziskave so pokazale, da se delovanje organov v človeku, va času ko le ta spi, minimalizira ali celo za nekaj ur ne deluje. Tako so tudi odkrili, da npr. jetra začne s svojim običajnim delovanjem približno ob 3. uri zjutraj. Senzibilni ljudje se pogosto v tem času prebudijo in potem zopet zaspijo. Majhni otroci pa še nimajo ustaljenega ritma delovanja organov, zato menim, da to verjetno ni razlog prebujanja. Prej bi rekla, da je razlog treba iskati v tem, da otrok spi z vami v postelji, ali v večernjih urah zaužije preveč sladkano ali začinjeno hrano, ali pa je v toku dneva bil preveč izpostavljen različnim vtisom, ki jih ponoči tako intenzivno mora predelovati, da ga to celo zbudi. Takrat seveda potrebuje pozornost staršev, saj se ne počuti dobro, je negotov in verjetno rahlo uznemirjen. K temu pa je potrebno dodati še to, da je doslej bil vajen vaše določene reakcije in jo pričakuje tudi v prihodnje. Na vsako spremembo bo reagiral s protestom, saj bo tako izražal svoje nestrinjanje. Nekaj pa boste morali spremeniti saj se bodo sicer pojavile še večje težave v vaši družini. Spremembe ne bo mogel izvesti nihče drug razen vas. To pomeni, da se boste vseklakor morali še nekaj časa precej potruditi, da bi v prihodnje nočni počitek za vse člane družine bil bolj kvaliteten.

Zato predlagam naslednje:
1. otrok bi moral spati v svoji postelji, če je le možno tudi v svoji sobi
2. najmanj dve uri pred spanjem ne bi smel gledati TV oddaj, risank ali računalniških igric. V tem času naj bi družina bila doma ob pripravljanju večerje, gospodinjskih opravil in skupnem mirnem druženju.
3. hrana, ki naj bi jo zaužil otrok naj bo lahko prebavljiva, mlečna in rajši sladka kot slana. Jedel naj bi eno uro preden gre v posteljo. Pred spanjem in v toku večerje naj ne bi zaužil preveč tekočine.
4. pri odhodu v posteljo naj bi eden od staršev povedal majhno zgodbico ali izrek (po izbiri starša) ali prebral kakšno slikanico brez dramatiziranja, mirno in tekoče v pripovednem načinu. Potem se naj ugasne luč, morda pusti odprta vrata in odide iz prostora. Večkrat se lahko vračate, da bi ga pogledali, pokrili vendar takrat se ne pogovarjate več o ničemer.
5. Če se ponoči zbudi, greste k njemu, ga pocrkljate, mu date popiti malo nesladkanega sadnega ali zeliščnega čaja in nič drugega. Posedite pri njemu, da se umiri, ga lahko nekaj časa držite za rokico, potem pa zopet oditete v svojo sobo. Zjutraj lahko pride k vam v posteljo, da se pocrklja in naužije svojih staršev.

Otroci, ki so rojeni kot nedonoščki so morda nekoliko občutljivejši na vse dražljaje, zato je toliko bolj pomembno, da imajo ustaljen red in ritem spanja in budnosti ter prehranjevanja. Le starši ta red lahko uzpostavijo.
Sami boste morali presoditi kako se boste tega lotili. Zavedati pa se morate, da imate dve možnosti:
1. sprememba v celoti takoj – otrok bo potreboval določen čas, da to sprejme. Ko pa se bo prepričal, da vedno pridete k njemu in ga potolažite, vam bo začel zaupati in protesta bo vse manj.
2. spremembe uvajate postopoma – spreminjanje navad bo trajalo veliko dlje in ravno, ko bo otrok sprejel majno spremembo, boste uvedli naslednjo fazo sprememb. Zopet bo protestiral in se počutil negotovega, potreboval bo dlje časa, da vam bo zaupal.

Predlog: morda se z možem lako dogovorita, da izmensko dežurata v tolaženju otroka (eno noč eden izmed vaju, drugo noč drugi). Izjemno pomembno pa je, da počneta in oba vztrajata na enak način
pri tistem, za kar sta se odločila.
Vem, da vam ni lahko in da pred vami še stoji veliko delo. Želim vam še veliko potrpljenja in moči, da ispeljete to, za kar se boste odločili.

Prav lep pozdrav, Paula

Živjo!
Sem mamica 3-letnega sinka.Imela sem ravno take težave kot ti.Zbujal se mi je tudi do 6-krat na noč.Enkrat je bil žejen,drugič odkrit,potem spet žejen,nato je hotel k nama z možem v posteljo,potem je bil spet žejen in tako naprej.Vse to naju je z možem zelo izčrpalo in nisva več videla izhoda ven.Šla sva k psihologinji pa naju je odpravila,češ saj sta si želela otroka pa malo potrpita.Bila sva čist na tleh.Ampak ne boš verjela,da so te težave skoraj izginile,nekako 4-mesece,je že minilo od tega hudega obdobja.Moram priznati,da z možem še vedno vstajava 1-2 na noč,vendar to ni nič v primerjavi s tistem kar se nama je dogajalo.Vem kako je,ko si popolnoma izčrpan.Tudi jaz moram vstajati ob petih,pa čeprav imam prekinjene noči.Mislim da naše otroke vse preveč razvajamo in jim ustrežemo kakor se le da.Pa še to z partnerjem si izmenjaje privoščita popoldansko spanje,mogoče vama bo malo pomagalo.

Tole ni nikakršen nasvet, pa tudi tolažba ne, pa vseeno: Tudi naš je star dve leti in tudi naš se ponoči zbuja, to pa po mojem predvsem zato, ker tako živo sanja (vidim po tem, kar govori napol v sanjah). Izredno je tudi občutljiv na luno in vreme, so pa noči, ko spi skoraj kot polhek. Jaz čakam, da bo minilo in se skušam s tem čim manj obremenjevati – in tudi ne štejem, kolikokrat se je ponoči zbudil. Vendar bi ti pa vseeno nekaj svetovala: nikar mu ne dajaj ponoči čokolina in podobnega. Tem našim mulčkom lahko mirno razložimo, da je noč za spanje in da se ponoči ne je. Na začetku bo zagotovo jezen, a če preživiš enkratno “tuljenje”, bo to za vedno pomagalo. In morda bo sčasoma ugotovil, da se mu potem sploh ne splača več zbujati:-))