Naleteli smo na težavo, ki bi jo radi odpravili. Sin, zdaj star 5,5 let, je pred pol leta vztrajno začel grsiti nohte. Pomalem jih grizlja ves dan. Hodi v vrtec, je zelo živahen. Pravi, da so nohti “njama”. Kaj naj naredim? Na opozorilo sicer reagira, a je najbrž navada že postala sladka razvada – avtomatika. Sama sem grizla nohte zelo dolgo – ali je tudi to dedno pogojeno? Otrok sicer zelo veliko giblje, hodi k plesnim vajam in k telovadbi. Ni hiperaktiven, ima zelo visoko stopnjo koncentracije (uživa ob branju pravljic, poslušanju otroških avdiokaset). Prosim za kakršen koli nasvet! Hvala.

Pozdravljena!

Pri odgovarjanju na vaša vrašanja se srečujem s težavami: zelo težko namreč konkretno svetujem, saj so podatki o otroku, ki jih omenjate v svojih prispevkih, zelo skopi.
Namreč, človek je zelo kompleksno bitje, še posebej pa otroci, ki so šele v procesu odraščanja. Vaših otrok nikoli nisem videla v nobeni situaciji, in razmišljanje o otroku lahko temeljim le na opisih posameznih detaljev, ki mi jih posredujete starši. Vi pa ne morete vnaprej vedeti, kaj je lahko s čem povezano. Kljub vsemu, vam bom posredovala nekaj misli o temi, ki vas zanima:

O tej temi oz. vzrokih za grizenje nohtov, mnogi strokovnjaki imajo različna mnenja in teorije. Eni govorijo o začetni stopnji autoagresije in potlačenih čustev, drugi o pomanjkanju pozornosti s strani staršev, tretji o regresiji obnašanja (vračanje na prejšnje oblike, ki jih je otrok sicer že prerasel – prsti v ustih kot posnemanje sesanja in ponovnega obujanja tega instinkta) in td.

Morda je resnica veliko bolj kompleksna. Vsekakor to početje ni zaželjeno in dobro je, da želite takoj posredovati. Pomembno je prizadevati si, iskati vzrok za takšno početje. To pa lahko odkrijete le vi skupaj z vzgojiteljico z zelo natančnim opazovanjem otroka oz. situacij v ketrih se otrok zateče k tovrstnemu početju. Naštela bom nekaj situacij, ki bi lahko bile povezane s tem početjem, vi pa preverjajte:
– ko se otrok počuti negotovega ( strah ali nesigurnost ob vsebinsko neustreznih pravljicah, risankah, ob prisotnosti, ko se nekdo v njegovi bližini krega, ko so odrasli v njegovem okolju nestrpni, odrezavi ali podobno);
– ko je utrujen, izčrpan, mu primanjkuje energije, je zaspan ali nezadostno naspan, ko je lačen ali žejen;
– ko se dolgočasi, nima kaj zanimivega za početi, ko mora dolgo čakati pri miru (sedenje pri mizi ne da bi kaj lahko počel vsaj z rokami, v čakalnicah pri pedijatru in podobno…)
– ko je zelo uznemirjen, nestpen, rahlo “živčen” zaradi množice vtisov ali neustreznih vtisov (nakupovanje dlje časa po trgovskih centrih, daljše gledanje TV, veliko impresivnih dogodkov v toku enega dne ali več dni zaporedoma – gosti v hiši, ali on na obiskih, praznovanja, rojstni dnevi, lutkovne predstave in kina…)

Zaprosite vzgojiteljico, da ga spremlja in opazuje in vam poroča o svojih zaznavah. Kmalu vam bo postalo jasneje kje tiči vzrok za to početje. Vaše posredovanje bi bilo potrebno usmeriti prevsem na odklanjanje vzroka za grizenje nohtov. Seveda je potrebno tudi preusmerjati to početje. Jasno in odločno enkrat ali dvakrat povedati otroku : “To ne delamo, to ni prav!” in mu odmakniti roko iz ust. Namenoma sem napisala enkrat ali dvakrat, saj sicer ponavljanje otrok ne zazna več v pravi meri in presliši saj mu je žeznano. Namesto ponavljanja, se spomnite kaj mu lahko dodate v roke, da jih bo s čem zaposlil vsaj za kratek čas. Npr: podajte mu časopis naj ga odloži na mizico ali polico, zaprosite ga naj na vaši roki zavrne rokav, ali naj si zapne odpeti gumb, ali ga požgačkajte ali pocrkljajte, karkoli da preusmeri njegovo pozornost. Pogosto pa lahko koristite tudi prijem odvračanja: npr. enostavno mu brez besed odmaknite roko iz ust brez besed. Vsa pojasnjevanja in obrazložitve ne zaležejo. Slišala sem, da se v lekarnah da dobiti neko tinkturo iz pelina, ki je zelo grenka. Morda lahko tudi to pomaga, vendar je zelo pomembno, da poskušate odkriti vzrok tega početja. Tinktura lahko odvrne otroka od grizenja nohtov, vendar bo začel delati kaj drugega, če na najdete vzrok. Sicer grizenje nohtov ni podedovana lastnost, če pa starš to počne in ga je otrok lahko videl, je možno, da ga bo posnemal.

Želim vam uspešno opazovanje in odkrivanje vzroka. Prav lep pozdrav, Paula