Ker se v kratkem selimo v stanovanje, nas muči kar nekaj vprašanj glede opremljanja. Ali se vam zdi rumena barva z dodatki rdeče primerna barva za spalnico?( V njej bomo spali jaz, mož in 8 mesečnik) Dnevna soba bo pa hkrati delovna in igralnica in smo razmišljali v smeri modro-oranžno. Govorim o barvi pohištva(stene bodo bele). In še nekaj: ali je res najbolje da je vzglavje ležišča obrnjeno proti severu?
Glede vzgoje ta trenutek nimam vprašanj, se bom pa sigurno kaj oglasila:-)))
Hvala za odgovore.
LP Jasna

ponavadi svetujejo da je spalnica bolj mirnih barv -nežno modra ali nezno zelena, ker je to prostor kjer se umirimo.
za dnevno pa lahko uporabiš modro rdečo kombinacijo
lp blue

Pozdravljena!

Glede preloga za spalnico bi se v osnovi strinjala, čeprav je zelo težko si predstavljati ali pa jasno opisati kvalitete barv. To predvsem zato, ker so različne intenzitete, gostosti, nijanse iste barve in druge značilnosti.
Otroci barve doživljajo povsem drugače kot mi odrasli. Zato je toliko težje izbrati barvo za prostore, kjer se zadržujejo osebe različnih starosti.
Glede dnevne sobe, pa bi predlagala osnovno kombinacijo modro-rdeče zaradi otroka. Seveda so tudi tu pomebne kvalitete predvsem nijanse. Zaradi otroka bodite pozorni, da barve niso preveč intenzivne, ali pa to jakost barve omilite z drugimi posameznostmi v prosoru kot so: zavese, okraski in drugo. Potrudite se da oprema in drugi predmeti med seboj komunicirajo z obliko ali barvo, saj to ustvari celoto vtisa in enosti prostora. Če to ne upoštevamo v zadostni meri, dobivamo utis, da je vse v prostor kar tako nametano ali položeno brez smisla.

Ne hitite z odločitvami, vzemite si čas za premislek. Sedaj imate enkratno priložnost si iz stanovanja narediti dom, to pa je ogromna razlika. Se strinjate?

Živjo,
mene pa zanima, zakaj mislite, da žive barve niso primerne za otroka. Jaz (pri skoraj tridesetih) do nedavnega živih barv nisem marala, vse je bilo bež in “naravnih” odtenkov, potem se je pa kar naenkrat zasukalo (brez kakih preobratov v življenju) in mi sedaj zelo “pašejo” žive in intenzivne barve (da se kak minimalist kar zgrozi), in to kar vse po vrsti (razen modre), tudi pri oblekah je situacija podobna.
To z živimi barvami in otroci me zanima, ker npr. v Ikei je otroški program precej divji, če lahko tako rečem.
Hvala za odgovore in komentarje, lep pozdrav!

Odgovor Bubi :

Otrokova čutila so v razvoju do cca 7 leta starosti. Ob rojstvu otrok ima sicer “zgrajene” vse organe in celotno telo, toda do zrelosti za šolo se vse obstoječe strukturira do celic. Zato je zelo pomembno, da vtisi, ki jih otrok dobiva niso premočni, saj to obremenjuje receptorje – tiste celice, ki sprejemajo dražljaj in so izpostavljene predelavi vtisa. Zato je za otroka primerno, da se nahaja v okolju, ki vsebuje nežno-pastelne barve, da zvoki okoli njega niso preglasni, da je v dotiku z naravnimi materijali in ne plastiko in drugimi surogati, da je prehrana biološka ali biodinamična in ne polna konzervansov, vibrirajoča svetloba zaslonov TV-ja in računalnika, neonska osvetljava in td. ….
V nasprotnem primeru so čutila in drugi receptori izpostavljeni premočnim vtisom, ki terjajo preveč moči za predelavo in se zato struktura celic ne opravi tako kot bi to sicer telo zmoglo. Posledice se kaj kmalu pokažejo v prizadetih čutilih: slabši vid, naglušnost, nesposobnost zaznavanja okusa, nediferencirana občutenja v otipu in td.

Dovolj je pogledati na otroška igrišča, v vrtce in druge prostore, kjer se zbira večje število otrok, pa boste sami lahko znatačnim opazovanjem zaznali težave otrok , ki sem jih omenila v prejšnjem odstavku.

Proizvajalci pohištva, oblačil, igrač in drugih izdelkov uporabljajo tržno psihologijo v smislu:
1. močne barve pritegnejo pozornost vseh ljudi in ti so potencialni kupci
2. otrok se ne more upreti močnemu vtisu zaradi svojega notranjega duševnega stanja, ki ga čuti kot močno povezanost s svetom. Od vtisov se otrok ne zmore distancirati, jih ne more presojati kaj je dobro kaj pa ne;

Zaradi tovrstnega duševnega stanja otroka in njegove reakcije – takoj vzame sijočo, bleščečo in glasno “stvar” v roke, starši velikokrat to otroku omogočijo misleč, da otrok ima interes za omenjeno stvar. kasneje pa se čudijo, da ga ista stvar ne zanima več in z njo nič kaj ne počne, saj je zaznal nove in nove zanimive pisane reči.

Ste tudi vi že opazili tovrstne otroške reakcije?

Lep pozdrav, Paula