Najdi forum

Naslovnica Forum Duševno zdravje in odnosi Psihologija in psihiatrija Izgorelost Kašelj kot živčna reakcija na stres

Kašelj kot živčna reakcija na stres

Pri mojem partnerju se pojavljajo težave že nekaj časa. Vendar so te težave zmeraj hujše.

Gre za to, da se mu brez vsakega razloga pojavi grozen kašelj, ki ga ne more obvladati in mu skoraj gre na bruhanje oz. kot da se začne daviti(bruha pa ne). Ta kašelj mu vzame tudi vso fizično moč, oz. ko se neha je brez moči.
Osebni zdravnik mu je predpisal tablete za živce – neuspešno.

Veliko sem brala o kašlju kot živčna reakcija na stres, nikjer pa ne o zdravljenju ali odpravi tega kašlja.

Prosila bi vas za odgovor/pomoč.

pozdravljena,

ja, stres je velika neznanka v biologiji cloveka. Danes se strokovnjaki vedno bolj zavedajo, da povzroca raznorazne “nerazumljive” reakcije. tako da je tak napad kaslja vedno boljj razumljen tudi kot posledica stresa. Stresorje v okolju in v nasem organizmu ne moremo odstraniti. MI smo to kar smo in zivimo v okolju, ki ga ne moremo kar zamenjati.
LAHKO pa vplivamo na boljse delovanje nasega organizma! A najprej moramo sprejeti preprosto dejstvo: nase telo je sestavljeno iz CELIC, ki rabijo osnovno hrano, da lahko delujejo dobro in se tudi borijo proti dejavnikom okolja in samemu sebi. In ko uravnovesimo to osnovno delovanje celice (vsi organi jih vsebujejo in v vec kot 70% delovanja so si ENAKE!!), lahko pricakujemo, da se bodo napake zacele popravljati. In kot posledico mi obcutimo tako, da se nase telo zacne vracati v normalno stanje. Potem ni vec vseh tistih “cudnih simptomov” (pri vasem partnerju se kazejo predvsem kot nekontroliran kaselj).
Ali bi mu hotela svetovati, da poskusi s Cellfood – kisik za zivljenje. Ce se bosta odlocila, se lahko obrneta na [email protected], ali pa kar preko Foruma, ali na 031 278 381, pa se lahko se bolj podrobno dogovorimo kako, kaj in zakaj.
Prepricana sem, da bi tale kaselj lahko omilili in njegove napade zmanjsali.

Zelim vama lep dan in dober premislek
m

js sm kašlala 6 let nazaj k slon točno na tak način kot ga opisuje Vale.
pa so me poslal k pulmologom pa specialistom povsod pa na golnik pa na onkološko….
potem sem zamenjala osebno dohtarco in je uzela debelo knigo u roko-register zdravil in mi je predpisala ultop S in neko belo kredo v obliki blazinic okusa po fluoru.imena ne vem več.kombinacijo sem vsak dan zutrej uzela na prazen želodec.čez 2 dni,ne boste verjeli sem bila kot rožica-vzrok je bil povečana količina in koncentracija želodčne kisline ki je dražila grlo in s tem silila me na hud suh kašelj-skoraj do bruhanja.3mesece so me šetali po različnih specialistih pred tem.sedaj ves čas jemljem ultopS vsak dan in je super.jem lahko vse,kislina mi ne nagaja več.če pa zdravila ne uzamem je pa hudo,spet se ponovi kašelj nekje po 4 5ih urah-če ultopS ne vzamem.taka je moja iskušnja.pozdravček!

Yonix

Gia1 hvala za odgovor. Zanima pa me še nekaj. Kot sem zapisala, se pojavi kašelj kar na lepem brez razloga. Najbolj “izrazit” oz. hud kašelj pa je npr. ko mora kam v družbo, med nepoznane ljudi, ali pa tudi ko gre v trgovino….

Se je vam dogajalo enako, ker še zmeraj menim da je razlog psihičen in ne fizičen.

Prosim za odgovor!

Pozdravljena,

ja, takle napad kaslja je skoraj sigurno psihicen! Strah, negotovost in panika! To so prvi znaki stresa, ki se potem pri posamezniku razvijejo v razlicne oblike:
– in takle kaselj je kot alergicna reakcija na strah, negotovost.

Spodaj si preberite se enkrat en dober clanek, ki ga je znana ameriska klinika objavila v 2006. kako se razvijajo razlicni simptomi, ki so posledica stresa. Stresi pa so razlicni.

Lahko pa si ta clanek bolj pregledno preberete na zadnjih straneh CELLFOOD-brosure, ki je na http://www.cellfood.si

Zelim vam, da bi cimprej razvozlali tole tezavo, prijatelju pomagali pri dvigovanju samozavesti in kontroliranju situacij, ki za njega niso prijetne. A taksnih situacij je v vsakem nasem zivljenu veliko. Prej ko se z njimi soocimo, prej jih bomo sposobno obvladovati.

Le pogum,
m

Clanek:

Vsakodnevni STRESI so največji krivec za kronično pomanjkanje energije in nastajanje odvečnih prostih radikalov!
Stres
Tista znana bolečina v želodcu, plitko dihanje, tesnoba v prsih, panika in nesposobnost spregovoriti prave besede. STRAH in negotovost!

Moderno življenje nam je prineslo nove izzive in tako nove oblike stresov:

• že 10 minut gledanja večernih novic, ki nas obveščajo o dnevnih požarih, poplavah, potresih, onesnaženosti okolja, političnih in gospodarskih krizah, težavah sosedov, znancev, nam dviguje raven stresa,
• vsakodnevne službene obveznosti – pravočasnega odgovarjanja na pošto, e-pošto, telefoniranja, sestankovanja, priprave na predstavitve, pomembne dogodke, ki morajo biti izpeljani v tako kratkih časovnih terminih,
• izpitni roki, šolske obveznosti, tekmovanja za položaj med vrstniki, kolegi,
• vsakodnevne skrbi ob bolanih otrocih, starših, nas samih, kako najti najhitrejšo in najučinkovitejšo pot do rešitve.

Kako se telo odzove na stres
1/ Enostavno povedano telo se “postavi” v višjo prestavo. Tako kot avto, potrebuje več energije za hitrost, refleksnost, koncentracijo, poskočnost, da se ščiti , ali da “teče” kakor hitro zmore.

Ko se to zgodi, hipotalamus, majcena žleza v možganih pošlje ALARM skozi možganske živčne celice v vse organe tvojega telesa!

2/ Kombinacija živčnih in hormonskih signalov povzroči, da se v nadledvični žlezi sprosti cel niz hormonov, od katerih dobro poznamo adrenalin in kortizol.

• Adrenalin dvigne srčni utrip, poveča cirkulacijo krvi in s tem omogoči boljši pretok krvi (“prenašalka goriva”).
• Kortizol najpomembnejši stresni hormon, poveča količino sladkorja(glukoze) v krvi in posledično v možganih.Omogoča dostopnost niza snovi za obnovo celic in tkiv (ob stresu nastajajo celične poškodbe in s tem poškodbe tkiv). Kortizol tudi dvigne imunski sistem, pri tem zmanjša delovanje “manj potrebnih” organov, kot so prebavila, razmnoževalni organ in proces rasti.
• Sistemski alarm tudi komunicira z deli možganov, ki kontrolirajo naše gibanje, motivacijo in STRAH.

Naše telo se obnaša VEDNO zelo racionalno. Ob pomanjkanju energije racionalno izloči vse tiste funkcije, ki v tistem trenutku niso življenjsko pomembne.

Kratkotrajni in dolgotrajni stresi!
Takoj po stresu se zmanjša količina stresnih hormonov in omogoči, da se telo vrne v svoje normalno stanje delovanja. Srčni utrip se upočasni, ne dihamo več plitko, ni nas več strah, nismo paralizirani.
Kratkotrajna obramba telesa pred stresi je v tistem trenutku dobro došla.
Če si pa stresi sledijo eden za drugim, če so dolgotrajni, potem so takšni obrambni mehanizmi za naše telo in duha zelo škodljivi!
Dolgotrana aktivacija celega niza stresnih hormonov in živčevja potrebuje ogromne količine energije in ob tem nastaja veliko število prostih radikalov. Usklajeno delovanje vseh naših organov je ogroženo, prihaja do rušenja vitalnih metabolnih procesov.

Osnovna shema odzivanja telesa na dolgotrajni stres in posledice:

Organ Potek Posledica

Prebavila

Stresni hormoni upočasnijo sproščanje želodčne kisline in praznijo želodec in čreva.
Driska, bolečine v želodcu!

Povišanje apetita in stalni občutek lakote

Koža in dihala
Stresni hormoni povzročijo plitko dihanje, zmanjšano ali povečano količino krvi v kapilarnem sistemu (poznamo izraza: “bled-a kot zid “ali kri mu/ji je butnila v lica”).
Rdečice, srbečice, psoriaza, lupus, ekcemi, akne, prekomerno odpadanje las.

Kronične težave z dihanjem,
bronhitis, astmatični napadi

Imunski sistem

V stresni situaciji ima izločanje kortizola vedno prednost pred ostalimi imunskimi reakcijami!

To “preklapljanje” prednosti med hormonskim in imunskim sistemom ima velikokrat odločilno vlogo, da se nam imunski sistem začne nižati in tako postanemo manj odporni na infekcije, bolezni. Pri dolgotrajnem, nekajletnem stresnem dejavniku pa se kronično manjša odpornost velikokrat spremeni v eno od autoimunskih bolezni. Tako v obdobju stresa naše telo s svojim imunskim sistemom napade lastne celice našega telesa.

Danes nabolj pogoste oblike nastalih okvar imunskega sistema zaradi stresnega dejavnika so na koži, okostju, živčevju.

Večja podvrženost okužbam, alergije, lupus, psoriaza, prekomerno odpadanje las, revmatoidna obolenja, multipla skleroza, t.im.polinevropatije, polimiopatije.

Živčni sistem

Stranski produkti kortizola povzročajo utrujenost, zaspanost in s tem občutek depresivnosti.

Kronična depresivnost, zlovoljnost, anksioznost, občutek nemoči.
Težave s spanjem, izguba želje po seksu, apetitu!

Študije so pokazale, da stresni hormoni vplivajo na strukturo in delovanje možganskih živčnih celic, ki so ključne za delovanje spomina.

Lahko vodi tudi v hujše osebnostne težave!

Krvožilni sistem
Kortizol povzroči povišanje srčnega utripa, krvnega pretoka in s tem povišanje pretoka krvnih lipidov (holesteroli in trigliceridi).

Srčne okvare in kapi!

Kortizol vpliva tudi na akumulacijo trebušnih maščob, ki nekaterim ljudem da obliko “jabolka”.Ljudje z obliko “jabolka-trebuha” so podvrženi višji nevarnosti boleznim srca, diabetesa kot ljudje z obliko “hruška-trebuha”, kjer se maščobje nabira predvsem v predelu stegen in zadnjice.

Upravljajmo stres!
• S stresi živimo ves čas!
• Ne pozabimo na naše dedne zasnove, poglejmo kakšni so bili naši starši, stari starši!
• Naučimo se razbrati kakšne strese doživljamo, kako vplivajo na naše telo in počutje in ali jih znamo kontrolirati!
Ob stresu : naučimo se pravilno dihati (globoko zajeti sapo in mirno dihati). Vaje večkrat ponavljajmo skupaj s telesu primerno fizično rekreacijo (hoja, tek, kolo,plavanje,….), tako telo “naučimo”,da kasneje “zna samo” regulirati stres (tako imenovani Pavlov refleks).

New Report

Close