Kar mimo naju je šel!
V zvezi sva bila osem let, nikoli pa nisva živela skupaj, temveč vsak na svojem domu. Nato se nama je rodila hčerkica. Me kliče pred petimi dnevi, da ga nekaj dni ne bo k nama, saj naj bi nekaj doma delal. No, prav sem rekla, saj mi niti ni težko, saj sva že navajeni biti sami. In potem se z mojo mamo odločiva, da greva v petek s tamalo malo po nakupih v nakupovalni center, ki je kar precej oddaljen od nas (tak malo za spremembo). Hodimo po hodnikih in si oglejujemo izložbe in se pogovarjamo. In nato kar megla pred očmi, ko ga zagledam. Tamala ga niti ni uspela videti, midve z mamo pa sva kar otrpnili. Prišel je z drugo žensko, za katero sem že prej sumila, da imata nekaj, a sem mu vseeno verjela, da temu ni tako. Držala sta se za roke in se smejala. Šel je mimo nas in me gledal tako, kot da me prvič vidi, otroka, katerega ima »kao« najrajši na svetu pa še pogledal ni. Saj nisem in ne morem verjet. Za to je on potreboval nekaj dni dopusta in miru pred nama. Seveda ni niti v sanjah verjetno pričakoval, da se bomo srečali iz oči v oči in sicer na drugem koncu Slovenije. Še vedno sem v šoku, ne morem verjeti, da je takšen lažnivec in si niti ne predstavljam kako hudo bi šele bilo, če bi ga videla tamala. Odločila sem se, da vsemu temu naredim konec, nobenih izgovorov in opravičevanj (da ni tako) ne rabim več. S hčerko bova zaživeli sami, daleč stran od tega podleža. Ko bo dovolj stara bo že izvedela resnico. Srbi me le to, če jo bom uspela sama vzgojiti, če ne bo imela ob sebi nekoga, ki bi ji pokazal tudi »moško vlogo«.
Vse se da oprostiti, tudi prevaro, ampak laži pa nikakor ne. Bivši se mi je kar nekaj časa lagal na to temo. Potem pa je bil ujet – na podoben način kot tvoj. Pa še vedno zje anikal…no, še ta teden naju čaka sodišče glede otroka (tudi pod razno mu ne in mu ne mislim preprečevati stike). Moj sinček in tvoja hčerka pa bosta preživela brez takšnih očetov…v času stikov pa menda otroku ja ne bosta lagala. Srečno!