Spoštovani!
Stara sem 28 let, zadnjih 10 let imam težave s hudim atopijskim dermatitisom in alergijami. Prvi dve nosečnosti je bilo stanje boljše, po porodu strmo navzdol, v drugo toliko, da sem po 5 mesecih nehala dojiti in začela s ciklosporinom (Sandimun Neoral). Po dveh letih (doza s 400mg na 50mg na dan) sem prekinila z jemanjem v 4.tednu tretje nosečnosti. Sem v 27. tednu in stanje se v zadnjem mesecu zelo poslabšuje – ne spim, ne morem se normalno umivati, tresem se, potim… V glavnem koža celega telesa je v slabem stanju, srbenje in pekoč občutek, rosenje omejujejo vsakodnevna opravila, utrujena sem. Poleg tega sem imela prvič po najstniških letih spet nekaj astmaticnih napadov, težave z dihanjem, razbijanje srca. En mesec jemljem Cetixin 10mg 2x na dan in je to malo boljše. Kožo lahko obvladujem samo še z Locoidonon in Advantanom… Poskušam minimalno.
Pregledi pri ginekologu vsi do zdaj bp.
Ker sem dobila in prebrala kar nekaj različnih mnenj o tem, da bi spet začela s ciklosporinom (druga ideja je še asentra., ker to pač že toliko vpliva name psihično, da bi to lahko pomagalo..naj povem, da sem na bolniški in delam na vseh možnih sprostitvenih tehnikah kolikor lahko), me zanima kaj o tem mislite vi. Name vse skupaj že tako vpliva, da težko živim in skrbim za otroke, zase… zato sem začela razmisljati o zdravilih že zdaj. Bi v tem primeru lahko začela spet s terapijo že pred porodom? Kaj na tej točki zdravilo lahko povzroči? Kako je z vsebnostjo etanola v zdravilu? V primeru jemanja dojenje odpade v vsakem primeru, tudi takoj po porodu? Če bi začela z jemanjem čisto takoj po porodu, lahko vsaj na začetku dojim?
V glavnem, kaj je po vašem mnenju najbolj primerna rešitev.. Takole ne morem več.
Hvala vnaprej!

Spoštovani,
našteli ste vse možne dileme, ki ob vašem stanju obstajajo in me kot zdravnika sprašujete, kaj narediti. Narediti velja tisto, kaj ostane v preseku vseh množic, ki ste jih omenili, tako, da bo kar največji del zajela korist in kaj najmanjši morebitna škoda. Kot zdravnik ne nimam vpogleda v zelo pomembne dele teh množic kot je npr. množica, ki predstavlja vaše trpljenje s kožo, psihičnimi težavami, časovnimi omejitvami, ipd.) To so subjektivni momenti, ki jih vi vsako posebej lahko ocenite z lastno oceno od 1 do 10 po povsem individualnih merilih, so pa lahko zelo pomembne pri odločitvi za ali proti nekemu zdravljenju z bolj ali manj jasnimi stranskimi učinki in bolj ali manj jasnimi zahtevami po spremembi življenjskega sloga (dojenje?, nevarnost infekcije? upad imunskega odziva?) …. Vem, da je odgovor dolg in nenazadnje vam nič konkretnega ne pove, ampak dejstvo je, da ste glavni krmar pri odločitvah vi sami. Zdravnik vas pri vaši odločitvi glede zdravljenja lahko le podpre oziroma vas v posameznem primeru informira o možnih posledicah. Odločitve pa nikoli niso lahke, kajti gre vedno za “plovbo med Scilo in Karibdo”. Od zdravnikov vam bo še najbolj objektivno znal svetovati nekdo, ki vas pozna osebno in ki pozna ves potek in zgodovino vašega boja z atopijskim dermatitisom in alergijami na sploh. Dobro splošno stanje vaše nosečnosti je zgolj podatek, ki daje večje možnosti odločitvi v smeri zdravljenja, kamor kaže rezultanta vašega zadnjega stavka v dopisu, “da tako ne morete več”.

Spoštovani!
Hvala za odgovor. Mislim, da vse skupaj že preveč omejuje moje fizične in psihične sposobnosti za normalno življenje in da se bom po še kakšnem posvetu z dermatologom odločila za zdravilo, ki je tudi edino, ki mi je po nekaj letih trpljenja omogočilo noč mirnega spanca.
Verjetno mi tudi vi ne morete povedati kaj več od vseh teh manjših študij, ki si jih lahko sama preberem, saj še nisem našla neke obsežne preiskave na to temo in verjetno še ne obstaja…. Kar me najbolj “preganja” je, da nikjer ni navedenih konkretnih možnih stranskih učinkov na plod v tem obdobju, razen možnega prezgodnjega poroda in nizke porodne teže. Pravzaprav se povsod navaja, da drugih posledic ni bilo. Zanima me tudi kakšno je sploh prehajanje zdravila čez posteljico, do kakšnega odmerka bi lahko šla, če že začnem….
Dermatologi mi do zdaj pravzaprav trdijo, da lahko brez dvoma jemljem zdravilo, sploh v zadnjem trimesečju. Pa človek malo podvomi o tem, ko so mu prej zadevo predstavili kot nekaj kar ima lahko resne stranske učinke in je res potrebno stalno spremljati stanje med jemanjem… potem pa tako brez dvoma lahko tudi “nedonošenega otroka filam s tem”.

Se pa vsekakor strinjam z vami, da je na koncu odločitev na meni in da lahko nepravilnosti povzroči to zdravilo ali nekaj drugega… da tudi moje psihično stanje škoduje razvoju otroka.

Hvala in lepe praznike!

lahko dodam le to, da študij na nosečnicah za nobeno zdravilo ne izvajajo, ker je to etično nedopustno. O gradientih koncentracij preko posteljice lahko torej le sanjamo oziroma jih izračunavajo farmacevti in kemiki posredno in seveda temu primerno netočno. Nekaj podatkov farmacevti imajo zgolj kot orientacijo pri nosečnicah, ki so bile prisiljene jemati zdravila zaradi siceršnje ogroženosti, pa so se po rojstvu otroka preverile vrednosti v popkovni krvi in v sistemski krvi pri nosečnici ter tako vsaj približno preverili svoje teoretične izračune, od vplivih zdravil na plod pa vemo prav tako le toliko, kot se je nabralo podatkov o tem pri pediatrih, kateri so po rojstvu in prva leta življenja imeli opravka z otroki, katerih matere so jemale problematična zdravila v nosečnosti in so jih iz teh razlogov podrobneje opazovali. Pridobivanje tovrstnih podatkov je torej mukotrpno, dolgotrajno in nepredvidljivo delo, zato se na splošno pri nosečnicah uporablja za nekaj generacij starejša zdravila kot pri ne noseči ostali populaciji, kajti včasih lahko traja desetletja, da pridobimo dovolj naključnih podatkov, ki zagotavljajo varnost zdravil v nosečnosti.