Umetna prekinitev nosecnosti v 12. Tednu
Spostovani
Kot prvo bi prosila, da me ne obsojate ker sem res v stanju velikega obupa.
Stara sem 40 let in kljub dolgoletni diagnozi neplodnosti nenacrtovano zanosila. Na zalost sem v casu zanositve prejemala terapijo z ad zarAdi panicnih motenj In depresije, za katero sem zbolela po dolgoletnih poskusih zanositve In zapustitve s strani bivsega moza.
Ko sem se po nekako letu pa pol pobrala In spoznala drugega partnerja, sem zanosila.
Najprej me je velik sok, da sem sploh zanosila, potem vprasanja glede let in omenjene terapije z ad.
Po posvetu z psihiatrinjo sem takoj opustila ad in upala da bom zdrzala. Kako sem se zmotila…
Razpolozenje je mocno drselo navzdol, v brezno In Danes sem ponovno v depresiji.
Takoj mi je psihiatrinja ponovno uvedla ad…katere jemljem se ne 2 tedna. Stanje je samo se slabse, jocem In jocem, vsak dan se Borim In upam da bo naslednji dan boljsi. Pa ni.
Sedaj sem v 11. Tednu.
Naj povem ,da si nosecnosti nisem zelela od zacetka vendar me je obcutek krivde do splava In otroka onemogocal kakrsnekoli trezne odlocitve. Kmalu zatem je udarila huda depresija.
Nosecnost In vse povezano z njo se mi je mocno uprla zaradi vseh bolecih custvenih in fizicnih postopkov ter operacij v preteklosti, ko sem se borila z neplodnostjo.
Na koncu me je zapustil se moz.
Sedaj razmisljam o splavu, ker se bojim da nosecnosti v tem stanju ne bom prenesla.
Sedaj me zanima ali komisija splave v primeru hude depresije odobri?
In ali je mogoc splav v narkozi?
Namrec splav s tabletko se mi zdi se vecji psihicni napor za zensko, ki je ze tako v slabem psihicnem stanju.
Kaj bi vi svetovali v tem primeru?
spoštovani,
dgovor sem vam poslal v zasebni predal.
Pozdravljeni,
Naj zacnem s tem da je to moja druga nosecnost. V prvo sem rodila zdravega fantka ki ima zdaj 2.5 let.
Stara sem 40 let in ponovno zanosila. Vse je bilo tako idealno…da bi imelo srecen konec. Delala sem amniocintezo pri vas in ugotovili so downow sindrom. V 18 tednu sem se odlocila za umetno prekinitev, ni bila potrebna abrazija. Zdaj cakam na prvo menstruacijo. Iz genetike so mi sporocili da je bilo to nakljucje, hvala bogu.
Oba si zeliva se enega otroka..zato vas sprasujem ker so razlicni pogledi, koliko casa morava pocakati da ponovno zanosim, oz probam zanositi?
Najlepsa hvala za odgovor
Lp Tina
Spoštovani,
glede na to, da je šla prekinitev nosečnosti brez zapletov in da ste postopek tudi psihično očitno sprejeli dokaj dobro, bi predlagal, da poskus zanositve odložite za cca. 2 ciklusa po prekinitvi. Pri 40tih tudi ne gre računati s tem, da vam takoj uspe ponovno, če vam uspe, pa tudi nič ni narobe.
da
Pozdravljen ponovno,
Mogoce sem ze omenila da sem prekinila nosecnost v 18 tednu 26.12 s tabletko brez abrezije. Cisca je potekala normalno, naredila sem dva UZ. Na zacetku mocnejsa pa se en teden nazaj rjav izcedek, dva dni skoraj nic. Zdaj pa od 2 dni nazaj se mi na vlozku spet pojavlja mocnejsi izcedek, ko pa grem na wc vidim tudi krvavitev(rdeco) ki naj bi zgledala kot menstruacija. Kaj me tu bega? Moje menstruacije so bile prej mocne(to pa ni), trajale so 6-7 dni. Po prekinitvi so me opozorili da naj bi bila prva menstruacija mocnejsa.
Glede na to da zivim v tujini in cakam (po dogovoru z ginekologom) prvo menstruacijo da potem opravimo pregled..kako naj bom sigurna al je to zdaj ze menstruacija al se posledica cisce? Zdaj je nekje 5 teden od prekinitve.
Sprasujem pa vas zato da ne bi hodila prehitro v slovenijo, ker je pot kar dolga.
Najlepsa hvala za odgovor
Spoštovani,
žal na daljavo ni metode, s katero bi lahko razločili med menstruacijo in drugimi krvavitvami. Čas za menstruacijo je pravi, prva M po splavu pač pogosto ni tipična oziroma enaka siceršnjim, torej je to zelo verjetno res menstruacija. kaj več bi pokazal UZ rodil in če so jajčniki v mirujočem stanju, sluznica maternice pa tanka, potem to lahko razumemo kot menstruacijo.
Pozdravljeni, res je bila prva menstruacija. Odsla sem na pregled da vidimo ce se je vse scistilo, vendar se ni. Vnetni parametri so bili negativni, nosecniski hormon tudi. Naredili so mi abrazijo da so pocistili vse kar je se ostalo. 1 teden sem se imela izcedek zdaj pa je vse ok.
Zdaj pa vprasanje ki me bega; rekli ste da naj pocakam 2 menstruaciji po splavu, ena je ze bila, vendar so opravili se abrazijo in zdaj cakam na 2 menstruacijo. Kaj to pomeni, da lahko po tej menstruaciji poskusam, ali je zdaj ponovno potrebno pocakati vsaj se dva ciklusa.
Najlepsa hvala
Tina
Hm?…po abraziji bi veljalo z novo zanositvijo počakati dodatna 2 meseca, da se obnovi maternična sluznica, ki je pri abraziji lahko bila poškodovana.
da, to je v redu.
Pozdravljeni.
Morda nisem ravno v pravi temi vendar sem brskala in brskala in nisem nasla druge, ki bi bila aktivna (vecina jih ima zadnji odgovor precej let nazaj). Nujno bi pa potrebovala mnenje.
Zanima me kaksna meja strahu pred nosecnostjo in porodom je ‘normalna’? Vem da je verjetno vecino ljudi strah, ko izvedo da bodo postali starsi ampak moj primer se mi zdi precej hud.
Nosecnost je namrec bila nacrtovana ampak ker sva se trudila kar nekaj let in se ni nic zgodilo, sem nekako obupala nad tem in potem se je zgodilo. Plus na testu. Sledil je sok. Velik sok. Od pozitivnega testa naprej cutim veliko zalost, strah, anksioznost, nimam apetita, prejokam vecino dneva, noci so neprespane, stres je ogromen. Obcutek imam kot da ne morem dihati. Ne vem zakaj imam obcutek da si tega ne zelim, ne zmorem. Tako hudo je, da si zelim umetno prekiniti nosecnost. Razmisljam celo o samomoru. Ce ne zdaj pa morda po tem ko ‘ugodim vsem’ in izpolnim mojo dolznost kot zenska in rodim.
Porajajo se mi razlicne misli, kot so ‘Ali sem si sploh kdaj dejansko zelela otroka, ali so to samo pritiski okolice, ker se pac spodobi da jih imam?’, ‘Ali sem zanosila zato, ker se bojim, da bi me partner drugace zapustil?’, ‘Ali bi morala kljub strahu imeti otroka, da mi ne bo potem kdaj zal, da jih nisem imela.
Vem, da me je ze od nekdaj strah poroda. Nisem si pa mislila, da bo nosecnost imela tak negativen vpliv name.
Pogovorila sem se s partnerjem. Pravi naj naredim kakor cutim.
Osebna zdravnica je rekla, da sva se trudila in da mati narava rekla da je sedaj cas in da je to samo strah v moji glavi.
Vem da moram sama v sebi poiskati odgovor ce si otroka zelim. Zanima pa me ali je dejansko normalno, da zenska ko izve da je noseca, zeli narediti samomor zaradi tega oz prekiniti nosecnost. Se to dogaja tudi drugim? Tako velik strah in razmisljanje o tako ekstremnih izhodih? Ker ce tak strah ni normalen, potem mi bo ze to pomagalo pri iskanju odgovora.
Stara sem 33 let. Noseca 6 tednov in 2 dni.
Hvala za pomoc.
Hvala za odgovor.
Spoštovani,
sicer mi je jasno, da vam ne morem niti nima smisla prigovarjati, da je strah pred porodom nesmiseln, ker si strahu nihče ne ustvarja nalašč. Bi vam pa toplo priporočil obisk naše klinične psihologinje, ki dela in je visoko usposobljena prav za takšne primere, kot je vaš. Lahko vam tudi zagotovim, da bomo naredili vse, kar medicina zna in pozna, da vam odvzamemo ali olajšamo ta strah, ki ga omenjate. Samo nikar se ne prenaglite s prekinitvijo nosečnosti. V globokem bistvu si namreč vsaka ženska želi otroka, le da to željo dejansko lahko skozi travme v življenju tako izmaliči, da se vsaj na videz lahko obrne tudi v svoje nasprotje in v situaciji, v kateri ste se znašli nepričakovano, lahko izbruhne tudi v ambivalenco ali celo odklonilni odnos do nosečnosti. Če si boste pustili pomagati, sem skoraj prepričan, da vam ne bo žal. Samodestruktivne misli so lahko od nosečnosti neodvisne in kažejo na depresivno motnjo, lahko pa so sprožene z nosečnostjo in njenimi hormonskimi spremembami, ampak so dostopne zdravljenju, le prepustiti se morate za to usposobljenim strokovnjakom. Priporočam, da si pri svojem ginekologu ali splošnem zdravniku dobite napotnico ter se pod nujno naročite pri naši psihologinji v porodnišnici v Ljubljani.
