Spoštovani!

K vam se obračam z vprašanji, ker kar ne morem počakati do prvega pregleda po porodu. Zaradi suma na IUGR so mi inducirali porod v ljubljanski porodnišnici 15.03. okoli pol 11ih s PGE2-lokalno, rodila sem isti dan ob 17.00, zdravo deklico, prvi otrok.

Razen suma na IUGR je bila nosečnost b.p.

Začeli so se rahli krči, sprejeta sem bila na oddelek. Okoli 14ih so se začele zelo močne bolečine, nisem si znala izmeriti časa med popadki, ker me je enostavno bolelo stalno, močna bolečina v spodnjem delu trebuha, občasno s krči. Na CTG ob 14ih ni pokazalo posebnosti, čeprav je ob popadkih prekinjalo merjenje utripa plodovega srca, vendar je sestra zagotovila, da je CTG b.p. in nimam popadkov. Vseeno so CTG pustili priklopljen do 15ih, zdravnik je potrdil da je CTG v redu. Čez 15 minut se mi je med malo potrebo vlila sveža kri s sluzjo, zdravnik me je napotil na klistir, kjer je sestra ugotovila, da s plodovim utripom nekaj ni o.k. (njene besede) in me poslala v porodno sobo, kamor sem prispela nekaj pred 16to. Bolečine so bile res močne in stalno prisotne, prosila sem za ultivo ali EA, kjer so mi rekli, da se plod ne počuti dobro in, da več kot masko ne morem dobiti. Poroda se bolj malo spomnim zaradi bolečin, le to, da so mi med porodom na trebuh tiščali CTG, kar je še povečalo moje bolečine, predrli so mi mehur, spomnim se tudi, da je vmes babica spraševala, če je že pripravljeno za CR, in da mi je govorila, naj ne potiskam, nato ugotovila, da imam spontane krče, dala naj bi mi spasmex. CR ni bil potreben, ker sem ob 17ih rodila naravno (še zdaj ne morem verjeti, kako hitro se je zgodilo). Na odpustnici piše, da med porodom ni bilo zdravil, nepravilnosti med potekom, epiziotomije, je pa bila poškodba vulve in klitorisa ter abrupcija placente (to sem opazila šele na odpustnici)

Rodila sem deklico 2970g, 50cm, OG 33,5cm, trajanje poroda 3 ure (vseeno sem rekla, da so se popadki začeli ob 14ih, ker sem sedaj sigurna, da so se res)

Prebrala sem že pretekle teme, vendar še vedno ostajajo neodgovorjena vprašanja:
-ali obstaja povezava med sproženjem poroda in abrupcijo posteljice, ali sem imela le srečo, da sem bila ta čas v porodnišnici?
-zame je bil porod izredno boleč in psihično naporen, na trenutke sem bila na robu izgube zavesti, ker sem tako sopihala in se tresla, da še sama sebi nisem mogla držati maske na obrazu, ko pa sem jo imela, sem imela občutek, da se bom zadušila. Je to normalno, ali je lahko tako močna bolečina lahko posledica abrupcije posteljice?
– je možno, da se močni popadki ne vidijo na ctg?
– ali sproženje poroda vpliva na moč lastnih popadkov ali hitrost samega rojevanja (ker pravijo, da naslednji porod poteka hitreje) vem, da sem komaj dobro iz porodnišnice, ampak me vseeno zanima 🙂

Hvala za odgovore in lep dan,

Anja

Spoštovani,
zagotovo lahko prostaglandini, s katerimi induciramo porod, povečajo krčljivost maternice in v redkih primerih tudi močno pospešijo porod. Tudi delna abrupcija je lahko ena od posledic uporabe prostaglandinov za sproženje poroda, ampak je treba vedno pogledati tudi drugo možnost, namreč, kaj bi se lahko zgodilo, če se poroda ne bi sprožilo. Potem bi se lahko nosečnost zavlekla in bi se povečala nevarnost nepričakovane smrti zahiranega ploda. Skratka, kakorkoli bi se odločili, bi nekaj tvegali in razmerje tveganj je narekovalo sproženje poroda, ki se je srečno izteklo.
Res je sicer tudi, da pri 2900+ g porodne teže težko potrdim sum na zastoj rasti, ampak takšna je pač usoda “sumov”, da niso vsi potrjeni…
Vodenje poroda brez protibolečinske terapije težko komentiram, ne zdi pa se mi v redu. Skoraj vedno obstaja način lajšanja bolečine, tudi pri abrupciji in hipertonusu maternice, če drugega ne, bi lahko dali petidin (narkotik), ki deluje močno analgetično in hkrati tudi pomirjevalno na maternico. Ampak kot rečeno, težko iz daljave presojam karkoli, ker me ni bilo zraven. lahko le verjamem, da so odgovorni pri porodu ravnali z najboljšimi nameni in znotraj strokovnih meril.
Na CTG se hipertonus težko opazi, ker je maternica pod krčem neprestano, torej sploh ni faze relaksacije, zato se na CTG ne rišejo razlike v tonusu, ki so sicer značilne za popadke.
Z naslednjim porodom se pa še ni treba ukvarjati. Zelo verjetno bo v drugo vse drugače.

Spoštovani!

Najprej hvala za hiter odgovor.

Sicer nimam več vprašanj, rada pa bi opisala še drugo, bolj pozitivno plat moje nosečnosti in poroda, ki v predhodnem pisanju ni razvidna.

Moja ginekologinja dr. Urška Gašper Oblak se je izredno potrudila za korektno vodenje moje nosečnosti, vedno pripravljena odgovarjati na mojih 1000 vprašanj. Nikoli me ni strašila, vedno mi je sproti pojasnjevala, zakaj me spremljajo. Še sama je rekla, da bo predvidoma TT okoli 3 kg in, da je razlog spremljanja le morebitna upočasnitev/zastoj v rasti, čeprav razlogov ni bilo videti, obseg trebuščka pa je vseskozi zaostajal. Zato sem ji iskreno hvaležna.

Na pregledu v porodnišnici sem bila tudi pri Vas, ugotovili ste, da je plod manjši, da pa ne zaostaja, seveda ste imeli prav 😀

V APN sem bila vodena s strani dr. Rončevića, ki si je prav tako zame vzel čas, bil je enakega mnenja, kot moja osebna ginekologinja, da ne bomo čakali, če pridem do roka, želi porod sprožiti. Tudi on sam mi je vstavil vaginaleto v 39t 5/7. Z obema sem se in se še vedno strinjam, namreč nikoli si ne bi oprostila, da bi čakali in bi bilo za to kaj narobe.

Tudi sama porodna izkušnja, čeprav zame precej psihično naporna (in verjetno tudi prisotnim, saj nisem bila ravno zgledna pacientka), je bila pozitivna, kar se tiče odnosa osebja v porodni sobi. Za njih imam same pohvale, bili so prijazni in umirjeni in vem, da za mojo bolečino niso krivi. Vam sem pisala izključno zaradi neodgovorjenih vprašanj, ki jim jih sama niti nisem zastavila.

Tudi kasneje na oddelku so vse sestre in zdravniki izredno prijazni, pripravljeni pomagati, čeprav vsak s svojim drugačnim pogledom, pa vendar z izrednim občutkom za človeka. Glede na to, da se Ljubljanske porodnišnice drži nek ‘slab sloves’ (v smislu, da gre ‘kot po tekočem traku’), iz moje izkušnje temu vseeno ni tako.

Sama še vedno verjamem, da zdravniki delajo v dobro pacientu in vedno z najboljšimi nameni, čeprav se nam včasih ne zdi tako, ali iščemo odgovore in je včasih lažje, če najdemo ‘krivca’, čeprav to sploh ni. Zato sem vesela, da obstajajo taki zdravniki, kot ste Vi, da nam obrazložite, nas pomirite, in da se lahko obrnemo na Vas.

Zato hvala še enkrat in lep pozdrav,

Anja

🙂