Poškodba gležnja – 3 mesece po poškodbi še brez izboljšanja
Spoštovani gospod doktor Pilih,
prebrala sem mnoga vaša pojasnila, vendar nisem uspela najti odgovora na moja vprašanja, zato vas vljudno prosim za nasvet/pojasnilo v zvezi z mojo poškodbo levega gležnja na trampolinu 25. junija letos.
Takoj sem šla na urgenco, dobila bergle in običajna navidila ob zvinu. Ker po enem mesecu (v tem času sem hodila na samoplačniške FTH) ni bilo izboljšanja, sem opravila UZ, na podlagi katerega me je osebni zdravnik napotil k travmatologu. Opravila sem še CT in MRI (bolj na moj predlog, v travm. ambulanti so po 2,5 meseca od poškodbe priporočili samo počivanje), sedaj imam vse izvide, čakam še eno FTH konec oktobra v bazenu in nato ponoven pregled v travm. ambulanti.
Stanje danes, 3 mesece po poškodbi: boleč vsak korak (bolečina se “seli” po stopalu-enkrat v peti, enkrat na nartu, enkrat na zunanji strani gležnja), noga še vedno nekoliko otekla skoraj do kolena (zvečer veliko bolj, kot zjutraj), koža na celi nogi precej temneje obarvana kot na nepoškodovani nogi, hodim lahko samo počasi, vsaka neravnina na tleh povzroči kar hudo bolečino. Zaenkrat imam še bolniško, želim si v službo, ampak s tako nogo se še obujem težko.
Vljudno prosim za vaše mnenje, kaj lahko storim, da bom lahko normalno hodila in morda še kdaj tekla…3 mesece po poškodbi še nič ne kaže, da bo to kmalu. V povezavi prilagam izvide opravljenih preiskav in prosim za razlago in napotek, kaj/kako naprej: https://photos.app.goo.gl/jVi59Uva6Y78rWBH8
Vnaprej hvala in lep pozdrav,
Jasna
Spoštovani,
glede na opis stanja menim, da se je pri vas najverjetneje razvila Sudeckova popoškodbena bolezen ali kompleksni regionalni bolečinski sindrom. Stanje bi lahko vsekakor bolj zanesljivo opredelil na osnovi kliničnega pregleda poškodovane okončine in posnetkov, katerih izvide navajate. Pred pregledom priporočam opraviti še rentgenske posnetke OBEH gležnjev primerjalno, v dveh standardnih projekcijah, ki jih nato prinesite s seboj.
Pri zdravljenju zgoraj navedenega stanje priporočam: čim bolj normalno uporabo poškodovane okončine, razgibavanje v hladni vodi (ali pa hlajenje z ledom) večkrat dnevno po 20 minut, v mirovanju višji položaj poškodovane in obolele okončine od prsnega koša, odsvetujem pa dolgotrajno stojo, hojo in sedenja, ki lahko stanje še poslabšajo. Težave lahko ublaži tudi jemanje nesteroidnega protivnetnega zdravila, lokalna protivnetna obsevanja na fizioterapiji. limfna drenažna masaža, zdravljenje z aparatom Vacusac ter zdravljenje z aparatom VADOflex, ki si ga lahko izposodite pri podjetju Oped Slovenija.
Spoštovani, najlepša hvala za tako hiter odgovor. Opravim RTG in se naročim pri vas.
Če prav razumem, izvidi ne kažejo, da bi bilo v gležnju še kaj “narobe”, temveč imam težave zaradi Sudeckove bolezni? Normalna uporaba noge, ki jo svetujete: ali to pomeni, da lahko kljub bolečini denimo počasi tečem? Bi na tak način bolečina/oteklina sčasoma izginila- ob upoštevanju ostalih navodil, ki ste jih navedli. V kolikem času lahko pričakujem, da bo gleženj v redu? Zdaj zjutraj je povsem otrdel, a manj otečen (samo na zunanji strani je “bula” okrog stranske kosti), čez dan nogo že dlje časa obremenjujem (hoja), proti večeru pa oteče dvokratno glede na drugo nogo.
Še enkrat hvala za vaš čas in nasvidenje,
Jasna
Spoštovani,
velja. Menim, da je večina težav zelo verjetno povezana s Sudeckovo boleznijo. Teka do nadalnjega ne priporočam. V mislih sem imel čim bolj normalno hojo. Zdravljenje Sudeckove bolezni običajno traja od nekaj tednov do, bolj pogosto, nekaj mesecev, izjemoma tudi nekaj let.
Spoštovani,
pol leta po poškodbi gležnja (vmes pregledi pri travmatologih in ortopedih), mi je ortoped ugotovil, da bo potrebna operacija gležnja (rekonstrukcija vezi in verjetno petnice). Opravila sem ponovni MR, za katerega razlago vas vljudno prosim (kaj pomenijo navedbe v izvidu in kako to pozdraviti, v primeru operacije – kako dolgo bo okrevanje).
Vnaprej hvala in lep dan želim, Jasna
“Artikularna razmerja talokruralnega sklepa so ohranjena, sklepne površine so regularne, hrustanec je videti ohranjen. Le manjša količina izliva v gležnju.
Na kalkanearni strani posteriornega subtalarnega sklepa je signal iz subhondralne spongioze spremenjen: subhondralno je vidna polkrožna močno hiperintenzivna sprememba v premeru cca 6 mm, obdana z bolj hipointenzivnim robom ter znaki okolnega edema (skupni premer cca 2 cm). Na tem mestu je subhondralna kortikala kalkaneusa blago neravna, stanjšana, hrustanec nad njo je videti ohranjen, malo nehomogenega signala. Izliva v subtalarnem sklepu ni.
Drugod je signal iz skeleta primerne intenzitete in homogenosti.
Na lateralni strani je videti zadebeljen in hipointenziven anteriorni talofibularni ligament: gre za fibroziran ligament, najverjetneje po delni poškodbi. Le minimalna zadebelitev kalkaneofibularnega ligamenta, ki je ohranjene kontinuitete.
Ostali ligamenti so videti ohranjeni.
V distalnem del (tik pod medialnim maleolom) je tetiva m. tibialis posterior malo zadebeljena in zmerno hiperintenzivno spremenjena, v njej in ob njej ni tekočinskih arealov – tendinoza; ostale tetive in ovojnice tetiv ne kažejo sprememb.
V podkožju ni patoloških sprememb.
Mnenje: osteohondralna lezija na kalkanearni strani posteriornega subtalarnega sklepa; v primerjavi z MR 13.9.2019 je centralno bolj hiperintenzivna (drobno cistična), ob njej je več edema. Spremembe po poškodbi ATFL in CFL. Znaki Tendinote tibialis posterior.”
Spoštovani,
v izvidu navajajo hrustančno-kostno poškodbo na petnični strani zadnjega dela spodnjega skočnega sklepa.
Sam bi z odločitvijo o operativnem zdravljenju počakal, če vam to le dopušča čas, vsaj 1 leto od poškodbe. Tedaj bi ponovil slikanje gležnja z magnetno resonanco ter primerjal stare in nove posnetke. Čas okrevanja po operaciji je odvisen od tega, ali je mesto na petnici dosegljivo artroskopsko, ali bo potrebna odprta operacija ter od same izvedbe – le očiščenje spremembe ali izponitev le-te z novo kostnjo ter hrustancem. Omejitve po operaciji lahko tako trajajo od 3 mesece pa vse do 12 mesecev.
Pozdravljeni,
težave s hojo po odstranitvi mavca so pričakovane. Običajno je za doseg normalne hoje potrebnih vsaj nekaj tednov. Proces lahko pospeši pomoč fizioterapevta in kineziologa.