Najdi forum

naredila sem konec – pomoč

Ljubimcu sem nardila konec…ne morem več. Znova in znova se počutim izdano, drugorazredno, razvrednoteno. In tu se kalvarija začne….vem, da moram skozi to obdobje, abstinenčno krizo, da pridem ven s te iluzije, vendar ne vem, če sem dovolj močna. Prosim vas, napišite mi znova, zakaj je to dobra odločitev. Da to ni ljubezen, ne glede na obljube. Ker že tri leta se vrtiva v istem krogu.

Ne vem, kako naj se prebijem čez ta prvi mesec, da zdržim brez stikov, da v napadu obupa ne primem telefona, ne odgovorim na njegovo sporočilo in znova padem v brezno…

Zelo bi mi pomagalo, da znova slišim, zakaj je to odnos, ki nima prihodnosti. Pravzaprav se počasi zavedam, da sem v zadnjih treh letih bolj nesrečna kot srečna. Skozi v čakanju, hrepenenju….noben dogodek me ni resnično razveselil, vse je šlo nekako mimo mene…..hočem s tega ven.

Hvala vem, ker berete….

Ne vem s čim smo si zaslužili tale izliv čustev, ker sumim da je pravzaprav namenjen NJEMU, ne nam.

Ja, zakaj mu ne pokažeš tega kar si tu napisala? Zakaj mu tega ne poveš? Ali še bolje, zakaj enostavno ne odideš – saj on bo že razumel, verjemi, ker je to že vračunal v ceno igre.

Če se hočeš mirno pogledati v ogledalo, bo treba to prej ali slej narediti.
Čimprej.

------------------------------------------------------------------------------------------------------- [i]Do what you can't.[/i]

Ne skrbi. Če si slučajno ljubica od mojega moža,potrpi. Ravno danes sem mu rekla-da moški,ki me gleda kako zelo trpim in ne trzne – ni vreden da ima žensko kot sem jaz. Boš pa verjetno čez nekaj časa isto prosila ti njega. .-)

Ne skrbi,

če si žena mojega ljubimca….na trenutke sem te sovražila, ker si bila v mojih iluzijah ti tista, zaradi katere nisva skupaj….in vem, da bi ti morala sovražiti mene, ker sem se vrinila v tvoj zakon. V resnici se te ne zasluži in čeprav se ne boš strinjala, si ne zasluži niti mene.

Nima rad ne tebe ne mene, še sebe verjetno ne. Da mene nima rad jasno vidim zdaj, ker ko se želim osvoboditi, ker trpim mi ne pusti…


pomagalo, da sem zbrisala številko iz telefona in ga blokirala na FB-ju.

Pokaži možu tole tvoje pisanje.

Naredi kot alkoholiki: zdrži samo en dan. In potem še naslednji.

Ko bosta mimo dva, trije tedni, bo že lažje. Predvsem pa si najdi drugo, pametnejšo zaposlitev. Mogoče se vpišeš na fitnes, pokličeš kakšno prijateljico, s katero se nista že dolgo videli, se ponudiš sosedom, da pelješ njihovega psa na sprehod in podobno.

Zakaj sploh nekaj začenjati s poročenimi že v prvi vrsti? Mi na kraj pameti ne pade, da bi igrala enemu poročenemu trpečo drugorazredno ljubico. Se očitno imam preveč rada.

Dobrodošla v klubu. Doživljam podobno. Nekako sem se za en teden zaprl v stanovanje in se še nisem uspel spravit ven. Čuden način prebolevanja? Najbrž. Naredil sem konec, ker to zavajanje in sex nista peljala nikamor več. Želim si še, ampak če to ni tisto, kaj naj? Hrepenim, trpim, ne spim. Kako naprej? Resnica je, da ne vem. Mogoče z iskanjem neke druge osebe? Osebe, ki bi nadomestila izgubo? Vsaj dokler se ne poberem? Grozen je ta občutek nemoči … Ne razumem čisto, zakaj. Če se imata dva lepo … Če se imata rada … Zakaj ne moreta biti skupaj?

Ne spusti,ker mu ni važno kako se počutiš ti ali jaz – ampak kako se počuti on. In odnos bo tudi potem enak,ko pride k tebi. Ker takšen pač je. Če ga pa nočeš – pa ni več moj problem. Da se ne rešiš, si pa kriva sama – zaradi besed ki si jih govorila. In dejanj ki si jih počela – če nisi mislila resno. Ker tri leta so nekaj drugega kot pa bežna afera za mesec ali dva. Če te pa drži v šahu – pa je to tvoj problem. Ne moj. Zakaj pa ne zaključiš nekaj preden začneš kaj drugega. Zato sem jaz odkritosrčna vse življenje in tudi zdaj sem rekla dovolj. Sicer pa – če si prava tako veš kje me dobiš. Ne vem pa zakaj. Bi mu povedala da ga nočeš in da naj ostane doma? To ni več moj problem.

Globok poklon!

Kako bi rekel moj frend Mustafa Nadarević ” Ma šta si napravila, nesrečo jednna…” 🙂
Zdaj padaš v ‘brezna’, a ne ?
Kje si bila prej ? A nisi vedela kam vse to vodi ?
Zdaj pa bi mi tle pisali romane zakaj tvoj nemoral in dviganje nog nima prihodnosti ?
Zapomni si eno stvar (ti in tebi podobne) :
Vse kar je rojeno v grehu je že na poti v pekel.
Tukaj ni ‘happy enda’.

ps
Veš kaj mi najbolj gre na bruhanje ? Ko take ko ti za ljubimca nataknejo rožnata očala in začnejo udrihat po možu. In nikakor ne morajo razumet da njihov rezervni kurac ni idealen ker če bi bil ne bi varal svojo ženo z njimi. A ne ?

Moj bivši je meni nekaj rekel. “Vsaj shujšala si vmes. Vidiš da je vsaka stvar za nekaj dobra”…Tolk da vazo ni dobil v glavo preden je šel.Nikoli ne bi mogla imeti rada moškega,ki vara svojo ženo in se zgovarja da je ona kriva. Ali pa da ji natika roge tri leta in se zgovarja da ne ve kaj bi. Jaz sem zdaj samska. A misliš da mene pa ne obletavajo poročeni in mi pojejo slavospeve? Bljak. Kasneje ko bodo samo stol zamenjali – jih bodo pa tretji. Si zakrivati oči in govoriti da za varanje je kriva žena? ojej. Če bi bilo tako – bi midva bila ločena preden bi katero drugo spoznal. Tako si je pa samo udobno stolček grel – preden sem ga nagnala. Pedeni ga zdaj ti. Bo bivša se razcvetela in bo spet nasmejana. Pa se grizi potem -ko boš ti z podočnjaki..-)

Melissajane,
še kako te razumem. Sama sem v podobni situaciji, le da še nisem zmožna reči KONEC. Me pa ta najin odnos ubija, saj traja že veliko let. Bili so trenutki, ko sem cvetela, uživala v vsakem trenutku, ko sva bila skupaj, in nikoli nisem upala, da bo iz tega kaj več. Skozi leta pa sem ga vedno bolj spoznavala, opazila njegove napake in ga zdaj celo sovražim, vendar čutim, da sem odvisna od najinega odnosa. Hrepenim po njegovih lepih besedah, ki jih je v zadnjem času vedno manj. Kot da bi mu bilo vseeno, da grem. Ko pa se že sprijaznim s tem, pa se zbudi in spet omaja mojo odločitev.

Tako da te občudujem, da si bila zmožna zaključiti, ker jaz niti tega nisem. Vem, kako hudo ti je, ampak vztrajaj. Bodi ponosna nase, da si bila sposobna narediti ta korak, ker verjemi, marsikatera ga ni – kot tudi jaz ne. Ko ti bo hudo, nam spet kaj napiši in se ne oziraj na zlobne komentarje. Pravzaprav te naj ti še bolj okrepijo. Vsak je pameten, dokler tega sam ne doživi.
S tabo sem in držim pesti. Kako pa se je on odzval na tvojo prekinitev? Piši, lažje ti bo. Srečno.

pozdravljena zgoraj pod nikom RAZUMEM TE 🙂
mene pa zanima koliko let si že v tvoji vzporedni zvezi in kaj bosta z ljubimcem naredila vnaprej, se sploh o vajini bodočnosti pogovarjata? si želita biti kdaj skupaj vidva, morda čakata na pravi trenutek ? čakata, da bosta postala stara in , da se bo vse umirilo , da bosta ostala vsak na svoji strani le z lepimi spomini ?
se videvata pogosto, preživita kak dan in noč skupaj – ali le občasne urice?
kaj je v resnici tisto, kar tebe zadržuje, da bi prenehala popolnoma z njim ?

Ne, nikoli ni bilo govora o skupni prihodnosti. In ne, nikoli ni bilo utvar. Samo par let trajajoča zgodba, ki je najprej užitek, nato postane breme. Zakaj ne morem nehati? Ker sem se navezala nanj, ker je postal del mene. Grozno se mi zdi, da bi nekoč šla mimo drug drugega kot tujca. Manjkal bi del mene. Čeprav so najina srečanja redka, so mi dala energijo. Zdaj ni več tako. Je kot slaba droga. Mešani občutki.
Zato podpiram avtorico, ker je zbrala pogum, čeprav sedaj zelo trpi. In upam, da bo zdržala. Ker vem, da je težko.

tudi jaz razumem vas in hvala, ker ste mi odgovorila

v tolažbo naj vam bo to, da sem tudi sama v istem šmornu 11 leto – ne zmorem in ne zmorem nehat z njim

jaz čakam, da se postarava in da bo zares vse ugasnilo -ampak ravno to, da nisva zmerom skupaj pa naju zmerom na novo vžiga in naju dela nonstop zaljubljena , ker ljubiva pa se itak

tudi moža jaz ljubim, ampak zaljubljena pa vanj nisem

za znoret..

želim pa tudi jaz vsem, ki doživljajo podobne razdvojenosti, da zberejo moč in svojo razdvojenost rešijo

zase vem, da je bila usodna napaka razmerje sploh začeti

lp

Itak lahko razume le nekdo, ki jo to probal. Ja, etično, moralno in še kako me lahko vsi obsodite, ampak verjemite, da tako kot se sama kaznujem, me ne more nihče.

Tudi jaz imam moža rada, ampak ljubim pa ga najbrž ne. Kot starša krasno funkcionirava, kot sopotnika tudi, vendar manjka…manjka tista povezanost, erotika…

In kot je razumem te napisala…to razmerje, z ljubimcem, je kot droga. Dobesedno abstinenca. Seveda, zdaj me hoče nazaj….in tako skozi…začaram krog

11 let je dolga doba. Midva malo manj. In vse tistim, ki naju bodo obsojali -to ni več afera, ampak že odnos. Le da je razlika med nama, zgornja avtorica, vi v tem odnosu še uživate, vračata si ljubezen, jaz pa nisem več srečna. In ne vem, kje sem. Še moj ljubimec ne ve. Preostane mi samo, da se rešim tega, toda ne vem, kako bom zmogla.
Vam, zgornja avtorica, pa svetujem, ne obremenjujte se, ostanite v tem odnosu, dokler sta oba srečna, pa četudi do starosti :). Mogoče nekoč, kdo ve, pristaneta skupaj…

Melissajane,
Praviš, da te hoče nazaj. Si podlegla?
Kaj je bil pravzaprav vzrok, da si se odlocila za konec? Njegova ravnanja, mogoče tvoja ljubosumnost ali zgolj slaba vest?

New Report

Close