Najdi forum

Zakaj ljudje ne izpolnijo danih obljub?

Včasih imam že poln kufer ljudi, ki samo nekaj obljubljajo, a kasneje tega ne storijo. Res se sprašujem, zakaj je to potrebno.

V zadnjem času me je razočarala oseba, ki mi je nekaj obljubila, a kasneje tega ni storila. Celo na email mi je napisal, da bo posnel nek cd, obljubil mi je v roku enega tedna, a s tega ni bilo nikoli nič.
Ta ista oseba je bila povabljena na obisk, obljubljeni je seveda spet bilo, da pride, a s tega spet ni bilo nič.
Jaz te osebe ne poznam zelo dobro, da bi lahko rekla, zakaj se tako vede.

Poznam pa dobro eno sorodnico, ki tudi vedno nekaj obljubi, a kasneje tega ne izpolni. Za Silvestrovo smo bili zmenjeni, kam bomo šli, jaz sem si pripravila oblačila, ličila itd, nato pa si je premislila. Ne vem ali je bilo res tako zelo težko en dan prej poklicati in povedati, da za Silvestrovo ne bomo šli nikamor.
Življenje z njo je praktično nemogoče, saj se norčuje iz ljudi itd. Občasno jo prenašam le zato, ker smo si v sorodu.
Poznam jo dobro in glede na to kakšna je, me sploh ne preseneča več, če ne izpolni dane obljube.
Ne vem pa, kaj si naj mislim o osebi, ki me je prav tako že nekajkrat naplahtala.
Zakaj ljudje to počnejo? Jaz jim zaupam in nato dobim hladen tuš.
Je res tako težko povedati: ne bom ti tega presnel, ne bom prišel na obisk, ker nimam časa itd.?
A se na tak način norčujejo iz ljudi, ki zaupajo v njih?

Lep pozdrav.

Živjo!

Kako te razumem!
Sama sem na ljudi, ki nekaj obljubijo, a tega ne izpolnijo, zelo alergična. Če mi človek nekaj reče, da bo storil in potem tega ne izpolni, je to zame laž. In ker laži zelo slabo prenašam, posledično slabo prenašam tudi takšne ljudi. Ko se to zgodi, se od njih avtomatsko odmaknem, ker lažnjivcev v svojem življenju res ne potrebujem. Saj potem ne vem, na katerih področjih vse se še laže.
Zakaj to delajo? Po mojem zato, da te z neko prazno obljubo na hitro odpravijo. Potem dalje jim pa ni mar. Pa mislim, da večini ljudi te prazne obljube kar zadostujejo, ampak takšnim kot sva ti in jaz pač ne.

Lep pozdrav!

__________________________ SI QUIS OPTIMUS MEDICUS EST, EUNDEM ESSE PHILOSOPHUS.

To so ljudje, ki ne sprejemajo nobenih odgovornosti, ki ne spoštujejo soljudi. Enostavno kot beli dan.
In nikoli se ne bodo spremenili, ker se, kot sama pišeš, slej kot prej sprijazniš z njihovo neresnostjo.
Če bi takšnim ljudem človek jasno povedal, da v kolikor se ne spremenijo, se ne misliš već z njimi ukvarjat ali družit, bi jim dal vsaj možnost razmislit o sebi.
Tako pa….

nova
Uredništvo priporoča

nespoštovanje,osebna nezrelost in neresnost so le trije razlogi za to..
seveda pa jih je še kar nekaj drugih..

ne obremenjuj se s takšnimi ljudmi..jaz jih enostavno izključim iz življenja saj je škoda zapravljat ćas in energijo..

Nekje na Balkanu imajo navado reči:” obečanje ludom radovanje”… pač, kdor se zanaša na druge je večinoma vedno razočaran, tako da,… me pa še nekaj zanima, vsi ki tako vneto udrihate čez ljudi, ki se ne držijo dogovorov..potemtakem se jih vi vedno?

Živjo!

Jaz se jih čist vedno držim in sem glede tega zelo dosledna. Če pa vem, da nečesa ne bom zmogla ali nočem, pa se ne dogovarjam oz. že v štartu ne dajem praznih obljub.

Lep pozdrav!

__________________________ SI QUIS OPTIMUS MEDICUS EST, EUNDEM ESSE PHILOSOPHUS.

Živjo!

Jaz se jih čist vedno držim in sem glede tega zelo dosledna. Če pa vem, da nečesa ne bom zmogla ali nočem, pa se ne dogovarjam oz. že v štartu ne dajem praznih obljub.

Lep pozdrav![/quote]

Thrisha, če si dobra si dobra, ostani takšna še v bodoče

Poznam takšne. To je kar poseben tip ljudi, ki veliko dela na dobrem vtisu, ampak na dolgi rok so pa z njimi same težave.

Nezreli, nedorasli, prikriti egoisti … ki pa to skrivajo za šarmom in navidezno velikodušnostjo. So tudi precej nesamozavestni: strašno jim je do tega, da jih imajo ljudje radi, zato težko rečejo ne in nasploh težko prenašajo frustracije življenja (zato tudi ne rastejo in so nasploh rahlo infantilni).

In veš kaj je najbolj hecno pri vsem tem, da so čisto iz sebe ko nekdo drug ‘nategne’ njih. Strašno hecno :)))! Takrat tudi slišiš, zakaj v resnici počnejo kar počnejo. Če se npr. pritožujejo: ‘Ta se iz mene norca dela!’, ‘Kaj pa misli, da je nekaj več kot jaz, ko me pušča takole čakati!’ – potem si lahko prepričana, da je prav to tisto, kar je v ozadju neizpolnjenih obljub.

No, ti, ki jih jaz poznam, pa tudi nimajo te sreče, da bi jim to grdo razvado vsi povrsti kar spregledali. Imajo namreč ta problem, da poznajo mene :))))

brez dvoma – obljubim in to vedno speljem (mislim, jaz sem iz tega naredila zase kar tapravi princip)

in ker vem, da bom obljubljeno morala speljati (ker to od sebe zahtevam), znam, moram znati in mi tudi ni težko reči že takoj v štartu NE, če vem, da mi ne bo zneslo ali bi mi lahko le težko zneslo!

Prebrala sem vaše besede v tej temi in lahko rečem, da se kar strinjam z napisanim.
Nekdo je zgoraj napisal ali vsi izpolnjujemo dane besede. Moj odgovor je da. Pri nas doma je bila vedno navada, da se morajo dane besede izpolniti, mama me je vedno opomonjala, da se moram za vsako stvar zahvaliti itd. Ko si starejši, pa enostavno ugotoviš, da s prijaznostjo itak ne prideš nikamor. Ravno zaradi izkoriščanja sošolcev sem postala nekoliko hladna in zadržana.
Nikoli ne bom pozabila dejanja moje “kolegice” iz leta 2002. Prosila me je, če lahko v petek vzamem njene zvezke in knjige domov. Ona je bila v internatu, jaz pa sem se vsak dan vozila v šolo precej daleč. Njene zvezke sem vzela domov. Seveda sva bili zmenjeni, da ji bom zvezke v ponedeljek prinesla nazaj. Ko sem v ponedeljek prišla v šolo in privlekla vse tiste njene zvezke in knjige, nje ni bilo v šolo. Poleg tega, da sem imela že svojo torbo precej težko, sem v vrečki nosila po Mariboru še njene zvezke. Ni se ji očitno zdelo vredno, da bi me en dan prej poklicala in rekla, da je ne bo v šolo. Ko je naslednji dan prišla, me seveda sploh ni vprašala, če sem včeraj prinesla v šolo njene zvezke, sploh se ni opravičila. Kaj bi se zgodilo, če bi bilo obratno? Skakala bi v zrak od jeze, jaz sem vse mirno požrla. In po pravici povedano, mi je bilo vseeno, ko se je tri mesece kasneje izpisala iz šole.
Pa še ena zgodba iz leta 2004: En tip, lastnik ene gostilne, je hodil okoli mene kot maček okoli vrele kaše. Zmenila sva se, da se bova dobila pri njem na pijači oz. v njegovi gostilni. Poleg tega, da sem se v najhujši poletni vročini pripeljala v njegovo gostilno, ga ni bilo oz. se je privlekel pijan tri ure kasneje. Bi bilo res tako zelo težko poklicati in povedati, da ga ne bo?
Velikokrat se mi je že namreč zgodilo, da me je kdo napeljal. In vedno znova sem jezna nase, da to dopustim.
Tako kot s tem tipom, ki itak ni presnel CDja. Jaz trapa pa sem bila tako neumna, da sem mu rekla, naj pride na moje delovno mesto, da mu bom dala zastonj karto za eno predstavo. Od tega je minilo že 10 dni, a ga po vstopnico ni bilo. Predstava je bila v petek in če bi prišel v petek, bi dobil vstopnico zastonj, kajti jaz in moji sodelavki smo dobile dve karti zastonj. Naj povem, da je moja sodelavka popolnoma drugačna od ljudi, ki le obljubljajo in nič ne storijo. Vedno je prijazna, ljudem vse lepo in podrobno razloži, nikomur ne meče polena pod noge, vedno izpolni kar obljubi, ko sem ji posodila dva evra, mi je takoj vrnila itd.
Ravno zaradi nesramnih ljudi sem nekaj let nazaj postala nekoliko hladna, a sem ravno zaradi moje prijazne sodelavke ponovno začela verjeti v dobre ljudi. Ker sem bila v zadnjem času dobre volje, sem se spomnila na tistega fanta, ki me je enkrat sicer že naplahtal s tistim CDjem, a jaz sem želela to pozabiti. Poslala sem mu email in ga povabila na obisk, ter mu ponudila zastonj vstopnico, on je napisal, da bo prišel, a ga seveda do petka še ni bilo in tudi ne verjamem več, da bo prišel.
Ej, madonca, a je res tako težko napisati: Ne bo me, ker nimam časa.
Res me to jezi.
Ali se mu slučajno ne zdi vredno ukvarjati z nami, ki nimamo bogatih staršev in polno rit denarja?
Nekaj časa nazaj se je hvalisal s tem, da so njegovi dobri prijatelji Duo Platin, Davor Borno, Stojan Auer še posebej pa Werner.
In kaj zdaj, če so te osebe njegovi kolegi? Se pravi, da jaz nisem vredna toliko kot oni in si zato ne zaslužim niti enega iskrenega odgovora, ampak le laži?!!

Tejci, taki nedosledni in totalno neodgovorni ljudje nas v življenju naučijo največ! Z njihovo pomočjo spoznamo razliko med zaupanjem in naivnostjo. Tega nam ne more dati nobena knjiga, le golo življenje nam poda takšno učno snov s pomočjo ‘doslednih’ lažnivih neodgovornežev.
Po parih izkušnjah, ko ostanemo naplahtani in praznih rok, se bomo ob srečanju z lažnivimi kljukci drugače znajdli. Nič več ne bomo slepo (naivno) zaupali ljudem, ki si tega ne zaslužijo. Prav te izkušnje ustvarjajo v našem spominu vrednostno sito, na katerem ostanejo lažnivci in izkoriščevalci. Ko se nam naslednjič približajo, jih takoj prepoznamo in ne nasedemo, čeprav trosijo polno sladkih besed. Za tako prepoznanje se pa že splača dat nekaj skoz, a ne?

Sploh se mi pa zdi, da si tudi ti pretirano občutljivo bitje.

VSAK med nami prej ali slej naleti na prazno obljubo, gotovo
vsakega nekdo kdaj naplahta, tudi mene so, ampak mi na misel ne
hodi, da bi si zapomnila točni datum, temperaturo zraka in splošne
politične okoliščine dneva, ko se mi je to zgodilo.

Pač tistega, ki me je nategnil mimogrede vržem v predal “nezanesljivi”,
potem se pa ne ukvarjam več s tem.

“Zakaj ljudje ne izpolnijo danih obljub ?”

Ali pa – zakaj nekaj obljubljaš, česar veš da nikoli ne boš izpolnil, oz. mlatiš le prazno slamo…? Zato ker si barabinček :)) No, malo šale, je pa tako da gre vzorec iskati v človeškem karakterju.

Po drugi strani je večji poudarek morda na nas, našem prepoznavanju takih oseb in posledično zavedanja v smislu koliko sploh lahko “računaš” na takega človeka.

Res je, da sem jaz res morda nekoliko preveč občutljiva oseba, ampak to še ne pomeni, da si zdaj zaradi tega zapomnim vse datume. Imam zelo dober spomin in se pač spomnim vsega. Res me malce gane, ko nekdo nekaj ne izpolni. Je tako težko rečti: Ne bom tega storil ali ne bo me na pijačo, obisk? A ni lažje to povedati kot pa človeka pustiti v negotovosti?
Mislim, da bi še najbolj trden človek popenil, če bi ga nekdo pustil na eni pijači čakati dobre tri ure. Jaz sem na njegovo srečo odreagirala mirno, kdo drug mogoče ne bi.

Res je, da se je takih ljudi potrebno izogibati, ampak kako ugotoviti kdo je takšen?
Nekdo, ki se hvali pred ljudmi z njegovimi kolegi s slovenske medijske scene? Je to vzrok, da ne izpolni obljub? Češ kaj boš ti proti mojim kolegom, oni so pač neki bogataši, ti pa ne.
Ta človek me je že drugič razočaral, kajti verjela sem, da je v redu oseba. To njegovo neizpolnjevanje obljub sem poskušala opravičiti s sramežljivostjo, ker mi je ta človek deloval nekoliko sramežljiv. Ampak vseeno menim, da če je nekdo sramežljiv, še ne pomeni, da ima pravico kogarkoli naplahtati. Tudi jaz nisem ravno neka ful pogumna oseba, a kljub temu ne dajem ljudem praznih obljub. Jaz vse ljudi obravnavam enako, ne glede na to, če so revni ali bogati, ampak tisto kar mene najbolj boli v tem zadnjem primeru je to, da verjetno nisem bila dovolj vredna, da bi človek držal besedo, kajti moj očka pač ni v stiku s kvazi slovenskimi osebami. Skratka: Vedel je, da moj očka ni lastnk enega velikega podjetja in verjetno se mu z “reveži” ne da ukvarjati. Ali se motim? Mogoče se res, ampak glede na njegove izjave dvomim.

Občutek imam, da je tebe bolj kot neizpolnjena obljuba prizadelo to, da nekako ni interesa z njegove strani, da bi te videl… imam občutek, da ti je ta fant všeč in da je problem v tem, ker ne veš na čem si, kot pa to da ni prnesu cdja, al pa prišel po karte…

Jaz bi se tako obnašala do nekoga, ki mi je všeč, ponujala karte, ker bi si ga želela pač videt… in ker ga ni bilo…

Drugače pa, nisem svetnica in tudi sama kdaj rečem nekaj, pa tega mogoče ne naredim… recimo, se zmenimo za kavo, pa zahinavim… ampak smo v družbi vse take, da štekamo, da kej pride vmes, ali pa se nam preprosto ne da… iz tega ne delam panike, prizadane pa me, ko se gre za malo bolj “resne” obljube (izdaja zaupanja, denar) – v tem primeru pa tudi sama ne požiram besede…

Bad ideas indicate an open mind...

tejci123

nekje si postavljaš vprašanje, kako ugotoviti, kdo je takšen. Ampak iz tvojih zapisov jaz berem, da ti vidiš, kdo je takšen, samo da se ob tej ugotovitvi ne ustaviš, ampak kar rineš naprej. Mogoče bi se morala vprašati: zakaj? Kot da bi morala kar naprej in naprej občutiti, da te nekdo naplahta. Začneš dvomiti o svoji vrednosti (pišeš: a jaz res nisem vredna toliko, da si ne zaslužim iskrenega odgovora?) in se več ne ceniš (“res, da sem nekoliko preveč občutljiva oseba”).

Ker pa dvomiš v svojo vrednost, se ujameš v past razglabljanja in pozabiš na takojšnji odziv. Poslušaj-tri ure nekoga čakaš, primaje se pijan in ti še kar nekaj pričakuješ od njega in se poleg tega počutiš še nevredno klica??? Ja, jasno, da bi morala popenit (s tem ne mislim razgrajanja in kričanja, ampak nečesa, kar bi te pognalo v gibanje, ti dalo impulz, da bi zaščitila svojo vrednost, ohranila svojo notranjo moč), ne toliko zaradi njega.

Začni verjeti v svojo vrednost, v svoje dostojanstvo in tudi v to, da je na svetu še dovolj podobnih ljudi, kot je tvoja sodelavka, med njimi tudi kakšen fant, ki ti bo mimogrede zapekel cd in šel s tabo na pijačo.

Da, JENNA, žal res moram rečti, da je nekaj na tem kot si rekla ti. Res je, da mi je ta fant na nek način všeč kot praviš ti.
V nadaljevanju bom napisala kaj več o tem in upam, da ne bo preveč obsojanja.
Ta zgodba sega v leto 2007, natančneje je to bilo marca 2007 ( joj, upam, da ta fant ne bere te strani! ), ko sem prvič videla tega fanta čisto po naključju na njegovem delovnem mestu. Ko sva se zagledala, sva strmela drug v drugega, lahko rečem, da on vame bolj kot jaz vanj, kajti jaz se vedno pretvarjam, da mi oseba ni všeč. Zunaj je lilo kot iz škafa, a tisti trenutek se mi je zdel naravnost čaroben. Redkokdaj kdo naredi name tak vtis kot ga je tistega deževnega marčevskega dne naredil on. Tisti dan sem bila ful dobre volje kljub deževnemu vremenu. Naslednji dan in tudi vse naslednje dni sem bila že zjutraj ob 5. uri ful dobre volje. Naključje pa je naneslo, da je en moj bivši sošolec njegov znanec. Mesec in pol po tem, ko sem videla tega fanta, sem bila z mojim bivšim sošolcem povabljena na en rojstni dan. On je klical tistega fanta, jaz pa sem mu rekla, da ga naj pozdravi. Ko mu je to omenil, je on baje takoj vedel, za katero punco se gre, torej se me je takoj spomnil. Baje je rekel, da ga naj pokličem, a ga nisem klicala. Zakaj ne? Ker mi je v zadnjem času zaradi slabih izkušenj z ljudmi težko pokazati čustva. Tri mesece kasneje je šel moj bivši sošolec k njemu na obisk na njegovo delovno mesto. Meni je rekel, da naj grem zraven in sem tudi šla. Ravno tam mi je začel obljubljati CD s posnetimi skladbami. Preden sva se z ex sošolcem odpravila domov, sem jaz čisto mimogrede rekla, da jaz rada vidim lepe stvari. Tisti fant je vprašal: Kakšne lepe stvari pa rada vidiš?
Moj trapasti bivši sošolec ( ne morem mu rečti drugače ) pa je rekel: Tebe rada vidi!
Ta fant je zardel, prav prestavilo ga je, ko je to slišal in se je videlo, da mu je postalo nerodno. Seveda je ob tem tudi meni postalo nerodno. Moj bivši sošolec ima pač nekoliko preveč dolg jezik in pove stvari, ki jih ne bi smel. Kasneje se je začelo zapletati s tem Cdjem in praznimi obljubami. Na email mi je napisal, da bo pesmi posnel v enem tednu, a s tega ni bilo nič. Seveda sem bila jezna nanj in če mi je bil predtem še mogoče všeč, mi potem več ni bil.

V zadnjem času sem namreč postala precej hladna in zadržana. Sem oseba, ki obožuje lepe obleke in make-up in ravno zaradi tega so mi ženske že v srednji šoli metale polene pod noge. Vse to je načelo mojo samozavest, v sebi sem precej trpela. Ne vem, zakaj jih je tako žuljilo, če imam pač rada make-up itd. Ravno zaradi takih ljudi sem postala hladna, na pogled zgledam vzvišena in arogantna, to pa le zato, da me ne bi ljudje več prizadeli. Navzven lahko izgledam dobro, navznoter pa sem velikokrat trpela zaradi nesramnih ljudi. Če ljudje vidijo nekega naličenega človeka, ga takoj označijo za vzvišenega in mu začnejo metati polena pod noge. Označijo ga za vzvišenega kljub temu, da z njim niso spregovorili niti ene besede. To se je zgodilo meni. Takrat nisem bila vzvišena, ljudje, posebej ženske, so me zaradi mojega videza napačno ocenili. Ampak kasneje sem se spremenila. Pravzaprav so me spremenili drugi.
Pred dvema tednoma sem po dolgem času videla tistega fanta, ob katerem sem že na prvi pogled dobila zelo dober občutek. Peljal se je mimo mene, se mi nekaj nasmihal in spet mu je postalo nerodno, jaz pa sem spet bila hladna in ga le grdo pogledala.
Ta fant mi je že od nekdaj zgledal nekam sramežljiv, ko sva bila s sošolcem pri njem na obisku, je nakaj nenehno prestopaval in tiščal roke v žep, ko pa mu je sošolec rekel tisto, pa ga je skoraj vrglo na rit.
Zaradi določenih ljudi sem se spremenila v na pogled hladno osebo. Če bi me kdo videl, kako imam v resnici recimo rada pse in mačke, ne bi mogel verjeti, da na pogled delujem tako vzvišeno.
Kaj pravzaprav hočem povedati s tem?
To kar je omenila že JENNA: ko sem prvič zagledala tega fanta, sem se počutila kot v sanjah, pa čeprav to v zadnjih letih zame ni značilno. Nočem nikomur pokazati, da mi je všeč, zato raje delujem vzvišeno, itak pa so me že nekdaj označili za princesko, ki se ima za nekaj več. In seveda to le zaradi tega, ker sem že od nekdaj velika ljubiteljica make-upa, lepih oblek in drugih prestižnih stvari. In to je tisto, kar me še vedno najbolj boli.

Hvala, TEOTIMA, ravnokar sem prebrala tvoje sporočilo. Res je, da bi očitno ponovno morala začeti verjeti vase in pozabiti na ljudi, ki so mi metali polena pod noge in me naplahtali.
V bistvu mi je verjetno ravno zaradi tega ful všeč skladba Believe, ker govori o tem, da moraš verjeti vase dokler dihaš.
Jaz več ne verjamem in se vedno znova ujamem v past.

No, zdaj je vprašanje “zakaj ljudje ne izpolnijo svojih obljub” postalo čisto brezpredmetno.

tejci123: zakaj nisi takoj začela s to temo, ampak si nas zavajala z napačnim vprašanjem?

Prvo o ličenju:

Prvič: postavi se v kožo tistih, ki so te imeli za vzvišeno zato, ker si se ličila in lepo oblačila. A ni jasno? Ko se ličiš, zakriješ resnično sebe. Zato se pa tudi reče maskara (enim ličilom, ne vem točno). Se zamaskiraš in postaneš nekdo drug. Verjetno to niso ljudje okoli tebe marali. In to je čisto razumljivo. Zdaj se vprašaj: zakaj si se začela ličiti? Mogoče pa obstaja nek vzrok. Mogoče si želela postati lepša, nekdo drug itd… in če je bil kakšen tak vzrok, potem je še bolj razumljivo obnašanje okolice.

Drugič: začela si se obnašati točno tako, da se ujema s tvojim lepim oblačenjem in ličenjem. Začela si se zapirati vase in ti nisi več bila resnični ti. Ne samo, da si se na zunaj zamaskirala, ampak si se tudi znotraj zamaskirala. Dejansko si dovolila, da te ljudje spremenijo. In zakaj si to dovolila?

Vidiš, cela drama v tvojem življenju, ker se nisi približala tistim ljudem okoli tebe v času, ko si se začela ličiti. Ali pa, če to ni bilo mogoče, potem bi vsaj ostala odprta in se ne zapirala (ampak to je isto, kot prejšnji stavek).

Glede tega fanta:
Čisto preprost odgovor na tvoje vprašanje: zakaj ne izpolni obljube? Zato, ker je sramežljiv. Zato, ker se ne gre za en navaden cd, ampak se gre za neko notranje dogajanje med vama. Ti se obnašaš vzvišeno, on zdaj ne ve ali ti je všeč in ker je še dodatno sramežljiv ne ve kako bi pristopil do tebe. Poskušal je s cd-jem, a zgleda si ga odbila s svojo hladnostjo in mogoče si misli, da ti sploh ni mar za njega in da v resnici nočeš njegovega cd-ja.

Namesto, da čakaš, da te ljudje sprejemajo, naredi ti prvi korak naprej.

No, no, no, čakaj malo, JONSON. Očitno nisi razumel, kaj sem hotela povedati.

1. Jaz nisem rekla, da se imam za nekaj več zaradi tega, ker sem pač oboževalka make-upa in lepih oblek. Jaz sem bila vedno prijazna do vseh vse dokler mi ljudje ( posebej ženske ) niso začeli metati polena pod noge.
Se ti zdi prav, da te nekdo ne mara le zaradi tega, ker se liči?
Kakšno vezo pa ima tole z osebnostjo neke osebe?
Nekdo, ki se liči, še ni nujno slaba oseba.
Sovražiti nekoga in mu metati polena pod noge samo zaradi tega, ker se boji, da se bodo recimo moški bolj ozirali za njo, je zame diskriminacija.
Ne moreš nekoga sovražiti ali mu metati polen pod noge samo zato, ker se rad liči. Take osebe bi se morale vprašati pri sebi, zakaj to počnejo.
Tudi jaz ne mrzim ljudi, ki se oblačijo v kavbojke, ki imajo drugačno razmišljanje kot ga imam jaz itd.
Ljudje, ki teptajo nekoga le zaradi videza, si itak ne zaslužijo ene lepe besede.

2. Če sem postala nekoliko vzvišena in hladna, sem to postala ravno zaradi tega, ker so me velikokrat že naplahtali in mi predvsem v šoli metali polena pod noge. Enostavno se spremeniš, začneš razmišljati in naučila sem se postaviti zase. Tega še nekaj let nazaj nisem znala.
Človek pač mora imeti trdo kožo, če želi dandanes “preživeti”. Posebej če izstopa. Jaz nisem kriva, če nisem bila nikoli debela in mi ni bilo potrebno za dobro postavo nikoli nič narediti. Vse je v genih in se s težo nisem nikoli obremenjevala. Make-up in lepe obleke pa sem vzljubila že kot otrok, ker mi je to pač všeč, pa čeprav se moja mama ni nikoli v življenju ličila.

3. Ljudje so preveč obsedeni s tem, kar se dogaja v medijih. Vsepovsod, tako v revijah kot na televiziji se večinoma pojavljajo lepe ženske z dobro postavo. In meni se zdi, da je veliko žensk obremenjenih s tem. Ker se ne morejo ali se ne zmorejo približati tistim ženskam, pač popljuvajo žensko, ki zgleda boljše od njih in lahko nase da katerokoli obleko.
Tudi moški imajo verjetno podobne probleme, ampak s to razliko, da oni ne pljuvajo tako zelo po ženskah, ki dobro zgledajo, ampak je problem mogoče v tem, da te od daleč opazujejo, ne upajo pa pristopiti ali pa imajo kakšne butaste pristope.
S tem hočem povedati to, da ima očitno vsaj po mojih izkušnjah veliko ljudi v glavi: Ta se vedno liči, ima lepe obleke, dobro postavo, lepe lase in zato jo dajmo popljuvat ali pa malce zajebat.

Človek bi pomislil ob tem, da Slovenci trpijo za manjvrednostnim kompleksom. Mogoče tudi ta fant, o katerem je govora v tej temi.

4. Mogoče res ne ve, kako se naj obnaša pred mano in zato vse skupaj izgleda nekoliko nenavadno, česar si jaz nisem znala razložiti. Mogoče celo tukaj tiči razlog, zakaj mi ni posnel tistega CDja. Možno, da je zajebal že moj ex sošolec, ki ga je spravil v precejšnjo zadrego s tem, ko mu je rekel, da je meni všeč. Sicer ima ta fant itak opravka z lepo oblečenimi ljudmi, tako da ne vem, zakaj bi ga naj zmedlo, če sem jaz bila lepo oblečena. Mogoče res čuti do mene kaj globljega in ker si tega ne upa priznati, me je skenslal s tem CDjem. Izgleda nekoliko sramežljiv in mogoče ima tudi kakšne manjvrednostne komplekse.
Težko je rečti karkoli, možno je tudi, da je res vzvišen in se je zato hvalil s svojimi bogatimi kolegi. Ne vem, vse je možno.

New Report

Close