Prvič prevarana – kako naprej
Po štirih letih zveze me je prevaral. Imela sva zelo dobro zvezo, se res razumela, uživala skupaj, si gradila domek, čez njega kot fanta nimam slabe pripombe. Je fant, ki si ga lahko samo želim. Takšnega ne bom več imela. Imel me je rad, zelo rad, pomenila sem mu vse. To verjamem. Nekega večera je odšel s prijatelji ven. Napili so se ga. Zelo. Nanj pijača vpliva slabo, sploh ne ve kaj dela in zato se zelo poredko napije. SPloh pa se ponavadi skupaj, če se, saj imava isto družbo. Takrat me ni bilo zraven. Slučajno sta šla z neko punco (kar eno) v isto smer domov in naneslo je da je pristala z njim v postelji, v najini postelji. Potem mi je to skrival 3 mesece, a ni več mogel, veliko je prejokal (on nikdar sicer ne joka),pritisk je bil prevelik in priznal mi je. Jaz sem mu 95% zaupala (toliko kolikor bi lahku pač komerkoli), vedela sem, da njegova preteklost ni bleščeča, a vedela sem tudi, da je mladost norost in da rad ni imel še nobene. Ne dvomim v njegova čsutva. On ne prosi odpuščanja, ker ve da ga ne bo dobil. Ne vem zakaj je to naredil, tudi on ne. Pravi, da je pač butelj, kreten, da nima možgan, da sploh ni mislil, da mu je pač vse v glavi odpovedalo in da se je zgodilo. Že od nekdaj ve, da se pijan sploh nima pod kontrolo in da ne roke v ogenj, da si ne zaupa. Jaz sem mu, saj mi je vedno izkazoval le ljubezen, me imel rad, mi stal ob strani, nisem imela občutka da bi kakorkoli razmišljal o drugih. Vem, da to ni izgovor, tudi on ve, da je neodpustljivo dejanje za katerega si ni mislil, da ga bo sposoben storiti in me tako prizadeti. Ni izgovor alkohol, ni izgovor, ni hujšega za zvezo. In vem, da v podobni situaciji bi bil to sposoben ponoviti…
Ampak kako iti naprej, kako ga pozabiti, kako slabo misliti o njem, ko pa sicer res nimam slabe besede o njem. Sem že imela zveze, pa ko so se končale sem pač vedela, da to ni bilo to, da mi nekaj ni ustrezalo, da mi fant ni bil ok. Tukaj je pa vse štimalo. In pravkar urejeno stanovanje..Res še ne dojamem, ne vem kako je lahko to naredil, pokvaril vse, izgubil vse…
Ne vem kako iti naprej..ko ga imam še vedno rada..ko vem, da je sicer super fant…vem pa tudi, da mu nikoli ne bom zaupala, da nočem živeti v strahu, ga imeti na vrvici..to ni življenje…
Samo to ti bom rekla; pusti ga, če imaš rada sebe. Prej ko slej se ga bo spet napil. Če se alkoholu ne moreš odpovedat, to tako pač je. On je zavedno vstopal v to, torej začel pit tistega dne. Vedel je, da posledice so vedno lahko, kakršne so pač žal bile tudi takrat. Ampak on se je takrat pač odčločil, da mu je bolj mar za zabavo kot zate. Verjemi, obstajajo fantje, ki te bojo še imeli radi in ne delali tega. Spal je z njo v vajinii postelji, a ni to kruto. Da se ni zavedal popolnoma ničesar; res je, takrat se ni zavedal, da je odgovoren in da si ti tam nekje, a njega je premamil užitek. Žal pa se to lahko zgodi spet čez leto, dve ali pet. Glede alkohola pa vem, ker imam sama enake izukušnje s svojim. Pozabi ga
Bi tebe recimo zanimala statistika če bi bil prevaran ali bi bila panika ?[/quote]
Oprosti izrazu: en fuk ni vreden razdora zakona, če je, potem pa se naj gospa loči in to bi naj bile osebne odločitve, ker bodo posledice tudi osebne.
Mislim, da ona slabo ocenjuje posledice svojih odločitev, ima pa vso pravico do njih. Po moje bo njen končni rezultat, to je suma-suma, negativen.
Skušam razmišljati čim bolj trezno.
On je daleč od pijanca. Zelo malokrat pije, pa še te v družbi kakšno pivo. Dvakrat na leto mogoče malo bolj, ko imamo kakšne zabave..To se mi ne zdi nič spornega, saj tudi jaz. Problem je, ker on takrat dejansko ne ve kaj dela. Tudi odtaval je že kam, pač izredno slabo nanj to vpliva. Jaz npr. se imam veliko bolj pod kontrolo kot on. Nisem si mislila, da je zmožen me prevarati, res ne. Zgodilo se je takoj po pijančevanju, pravi, da ne ve zakaj. Ni je poznal prej, ni mu bila všeč, ni bil sploh potreben, kar zgodilo se je. Kot bi na dan planil nek del njegove podzavesti in odpovedal razum. Ne odpusti si, ne pričakuje oprostitve, ve da me je izgubil, pa ne samo mene, še marsikoga drugega. V bistvu je izgubil vse kar je imel, tega se zaveda, samospoštovanje ima itak nizko in sedaj se sploh ne spoštuje in tudi bo še trajalo preden se bo. Popolnoma se zaveda napake, ki se je zgodila samo enkrat in ki mu je uničila življenje.
Meni je hudo zato, ker vem, da me ima rad, ker sva se zelo zastopila, imela skupne interse, cilje, ni da ni. Nobenih posebnih problemov. Kot bi bila za skupaj narejena. Ni se to zgodilo zato, ker bi itak imela probleme in bila sita drug drugega.Daleč od tega.
Žal mi je njega, ker je dober fant in bi si zaslužil lepo življenje, čeprav tega ni bil nikoli vajen od doma. Zapravil je dobro možnost, da bi bilo z njim drugače.
Ne predstavljam si biti brez njega in iskati nekoga drugega…težko bom našla nekoga s katerim bom tako kompatibilna. Ampak varanje je bilo zame vedno nedopustno, nikoli ga nisem bila deležna, niti se to ni dogajalo v naši družini, to je bilo zame nekaj česar se ne odpusti.
Ampak kaj v primeru, ko sicer čez človeka nimaš kaj reči?
Kako naj vem, da tudi, če dobim nekoga drugega, da me ne bo prevaral? Kako sploh še zaupati komurkoli?
Kako iskati pravega? Da se bova tako dobro ujela tudi po toliko letih in da mi bo zvest? Ali so še taki? Kaj, če pridem še na slabše?
In kako vedeti, da me ne bi več prevaral? Ali je sploh možno? ali je to v njegovi krvi? Da pač temu ne more ubežati, čeprav hoče? Kaj naj naredim? ALi se takšni ljudje lahko ozdravijo?
Življenje se ti lahko v hipu sesuje.
Mah, tebi se itak bolj smili kot on kot ti sama. Tipično žensko, zato te bo tale tvoj latentni alkoholik lahko nategoval vsaj še nekaj let, dokler ne boš ugotovila, da tvoje mesto ni igrati mamo, ampak biti partnerka.
Saj bi ti rekla, da mu daj nepreklicni ulimat, da se ga NIKOLI VEČ v življenju ne sme napiti, sicer je vajina zveza avtomatično končana. Pa ti tega ne bom rekla, ker vidim, da se ga nista sposobna držat ne on ne ti. On se ga bo čez nekaj časa, ko se bo hrup zaradi prevare polegel, spet napil in počel neumnosti, ti ga boš pa spet pomilovala in iz vsega tega ne bo nič.
avguština … če je tvoj fant res tako dober, če sta res tako kompatibilna … potem razmisli še enkrat o svoji odločitvi. predvsem pa razmisli, kaj si TI sposobna in česa nisi TI sposobna oprostiti. pozabila pa itak ne boš nikoli.
označit moškega za pijanca, če se napije dvakrat na leto, je pa rahlo smešno. vsa tista obsojanja, vsa tista 100% pogojevanja in neodpuščanja … ja, lahko je biti pameten za druge.
avguština ti veš kaj imaš oz. kaj si imela in ti veš, kaj želiš od moškega. kakšne so realne možnosti, da se ti ‘zgodi’ še nekdo tako kompatibilen (kot praviš sama) pa tudi verjetno poznaš… lahko dobiš še boljšega, lahko dobiš takšnega, ki temu ne bo niti do kolen…
predvsem ne laži sama sebi. to kot prvo.
oprostiti ali ne, pozabiti ali ne…. ti se lahko odločiš, da boš odpustila, vendar je to proces, ki ga moraš nekako predelati v sebi. ne gre tako, da se pač odločiš in potem to tako je. magari bi bilo tako enostavno.
zagovarjaš ga tam, kjer je najmanj potrebno. a vozit pa je zmogel? in to v takem stanju kao vinjenem, da se ne spomni ničesar. se je pa spomnil, da bi jo peljal k vama v vajino posteljo!!!! lahko, da se iskreno kesa ampak tudi tega ne moreš vedeti zagotovo. kot tudi tega ne, ali bo ob priliki spet ušpičil kaj podobnega. to te bo najbrž še dolgo glodalo, še bolj nizkotno se mi pa zdi, da bi mu sledila kot nekakšna senca v izogib takim scenam.
prespi, premisli, če je vredno. če se ti zdi, da je možno spet zgraditi neko zaupanje, da boš mirna tudi, ko ne bosta skupaj. če ne, draga moja, ga kar odpikaj…ker če se boš kar naprej “žrla” bi znala na koncu še plačati z zdravjem, tega pa ni vreden. ne on, ne nihče drug.
ni vozil,to je 20m stran.oba sta šla isto smer.se kesa,si je uničil vse kar je imel.ne vem če bo zdržal.ne opravičujem ga,zdi se mi podlo.v vsakem primeru rana se ne bo zacelil.zaupala najbrz nikomur ne bom več.mi ga je žal,ker je res vredu fant,pozoren,ljubeč,nežen,priden,..očitno pa ne zvest. Skrbi me ravno to,da ko se bi vse skupaj poleglo,da bi se v dani situaciji spet zgodilo.sprašujem se ali mi bo žal,če grem naprej in v drugih iščem njega..če bi imela vsaj probleme..
Daj no, japkica. Alkoholizem se odraža na več načinov in določeni ljudje so nagnjeni k temu veliko bolj kot drugi in se morajo temu primerno alkohola tudi bistveno bolj izogibat. Povej mi, zakaj se ga nekdo, ki VE, da na alkohol reagira veliko hujše kot drugi in VE, da bo delal hude bedarije, ki jih bo kasneje hudo obžaloval (ker jih je že), gre napit? Ker se ne more upreti alkoholu? Ker ne zna reči ne pivski družbi? Ker hoče vsaj za en večer pozabit na svoje težave? Karkoli odgovoriš, to ni zdrav odnos do alkohola in to so prvi koraki v alkoholizem. So koraki, niso še cela pot in med drugim je tudi reakcija bližnjih na te korake lahko zelo odločujoča, ali bodo ti koraki dejansko krenili na pot, kjer bo boter alkohol v prekomernih dozah postal sprejemljiva relaksacija in tudi izgovor za vse, kar bo nekdo v pijanem stanju naredil.
Pomilovanje nekoga, ki se je zavestno šel napit ob vedenju, kaj bo to povzročilo, je bedarija števila ena. Tak človek rabi brco in ultimat. Ker zanj še ni veliko izgubljeno, navsezadnje se to lahko še mirno okvalificira kot napaka, bo pa vse izgubljeno, če bo tudi njegova punca pripravljena samo resignirano sprejeti “ja, tak pač je, dvakrat na leto se ga bo na smrt napil in počel bogvekaj, jaz se bom šla pa itak samo dvakrat na leto testirat za spolne bolezni, pa bo najino življenje perfektno”.
To je namreč v praksi to, kar ti zagovarjaš. Naj ga razume in bognedaj ultimata, da se ga ne sme nikoli več napit. Budalščina. Ker zaenkrat nisem še nikjer prebrala, da bi ji fant sam od sebe rekel, da se ga ne bo nikoli več napil. Zanimivo, ker če bi dogodek resnično obžaloval, bi morala biti to prva in najbolj logična reakcija nanj. Ker pa ni, je pa vsaj meni povsem jasno, da to ni njegova zadnja pijanost. V zvezi si je treba postaviti svojo vrednost, drugače bo tvoja vrednost kmalu blizu 0 in bodo povsem banalne stvari več vredne, kot je trud za zvezo.
je rekel da ne bo vec pil,ampak ne vem no,meni se to ne zdi odpravljanje vzroka.jaz mislim.da ima on kar nekaj travm iz otrostva,slabo samopodobo in zglede ter menim,da ce ze.da je treba na tem kaj naredit,ne pa na pijaci.ta se vseeno ne spremeni osebnosti,le ven lahko udari kaksen nezavedni del podzavesti.pravi da se od takrat ni mogel v ogledalo pogledati,da ne more ziveti sam s sabo in da se mu bo zmešalo.
Poglej, zame bi bilo vse odvisno od tega, koliko se je fant v resnici pripravljen potrudit za vajin odnos in koliko je njegovo obžalovanje res zavedanje, kako te je prizadel in koliko zgolj strah pred tem, da ga boš ti pustila in bo ostal sam. Jaz nisem zagovornik pomilovanja ljudi, ki so zavestno nekaj zajebali. Po drugi strani pa tudi ne pridigam, da moramo biti ljudje popolni in v vsakem trenutku narediti izključno to, kar je prav. Glede na vse, kar si povedala, bi rekla, da je tvoj fant naredil napako v trenutku šibkosti (kar ni opravičilo, je pa dejstvo), ki je še popravljiva. Seveda je pa povsem tvoja odločitev, ali je to zate že absolutna kaplja čez rob zaupanja ali ne in tukaj ti nihče ne more in ne sme predpisovati, kako se moraš počutiti in kaj moraš narediti z zvezo. Če čez to pijansko prevaro ne moreš, je brezzveze sploh poskušat. Če pa zmoreš na dogodek gledat kot na napako, pa lahko poskusiš, vendar imej oči odprte in zahtevaj spremembe, zahtevaj odpoved alkoholu in tudi prihoterapevta za oba.
janis … ma veš kaj, jaz pač ne morem nekoga, ki ga ne poznam obsojati, da je to ‘če se ga dvakrat letno napije’ prvi korak v alkoholizem. s tem, da ga sploh ne zagovarjam. niti njegove prevare ne odobravam. niti ne podpiram nezvestobe, niti nikogar ne nagovarjam ‘poglej mu čez prste’ … je pa res, da ne sodim na prvo žogo. tega pa ne počnem. 🙂
pa še enkrat preberi post, v katerem avguštini polagam na srce, naj naredi tisto, kar zmore ONA. pa ali je to oprostiti (kar je velikokrat najtežje. ne pa nujno) ali oditi.
kar se pa tiče ultimatov… teh pa jaz v življenju pač ne dajem. preprosto zato, ker jih tudi sprejela ne bi. če nekdo ne vidi v čem je smisel mojih vrednot, mu tudi noben ultimat ne pomaga 🙂 zdaj pa če razumeš prav, če ne pa tudi prav. ljudje smo pač različni in za nami so različne izkušnje.