Pozdravljeni,

zanima me, če ima kdo podobno težavo glede izbire partnerja in nasloh življenja.
Od nekdaj sem zelo posebna. Nikoli nisem imela prijateljev, ker sem bila vedno nekako pred ostalimi. Sedaj sem stara 24 let, sem magistra, ponujeno mi je bilo, da grem na doktorat. Po IQ spadam med 5% svetovnega prebivalstva. Imam uspešno mednarodno podjetje, ki sem ga postavila za hobij med študijem. Dosti športam, večina bi rekla, da sem zelo privlačna ženska. Tistih par malenkosti, ki niso bile čisto po mojem okusu mi je lepotni kirurg popravil. Dosti berem, se izobražujem, delam po 9 -10 ur dnevno, ker mi je to rutina, ne pa nekaj, kar bi mi bilo posebej težko. Praktično karkoli si želim mi je na voljo. Kupim lahko karkoli, počnem lahko karkoli, delam lahko, ko hočem in če hočem. Družim se s tremi moškimi, ampak v nobenga nisem zaljubljena. Vsi so sicer super, mi kuhajo, naredili bi vse, da bi bili z mano, ampak jaz se v nobenega ne zaljubim, samo sexam občasno z njimi. Vsi so preveč povprečni zame – pa so izjemni moški. Ampak včasih ne štekajo kakšne advance šale, niso zasledili kakšnega super kul članka, ne razumejo delnic in podobnih zadev. Pač samo super moški so. A bi morala biti zadovoljna in biti z enim od njih? Ali naj čakam na kaj drugega? Pač zelo težko spoznam nekoga, ki bi me zanimal. Fante bi imela samo zaradi sexa in da bi mi kuhali in pospravljali. Ampak to ni partnerstvo. Kako me naj sploh nekdo zanima čisto zares, če so pa vsi pač ok, ampak nič več od tega? Večina ljudi bi takoj zamenjalo za moje življene, ampak lahko povem s prve roke, da je totalno osamljeno biti takšen, kot sem jaz. Sicer sem srečna, ampak v bistvu sploh ne vem, kaj naj v življenju še počnem? Veliko sem potovala, jedla v vseh možnih restavracijah z mišelinovo – sicer vse to sama, ker nimam praktično nobenega. Fantje s katerimi se družim se takoj zaljubijo vame, ženske pa tako ne štekajo mojega lajfa in tega, da sem v osnovi poslovna ženska. Staršev nimam. A je še kdo popolnoma sam na tem svetu pa ima vse?

Lep večer.

Res imaš vse, še najbolj pa bujno domišljijo. Očitno res misliš da spadaš med 5% populacije, ker misliš, da smo ostali tako neumni, da verjamemo tem tvojim pravljicam. Skratka sestopi iz oblakov pa začni realno gledati na svet. Padec s tvoje višine zna bit zelo boleč.

Jutro!

Sem ob prebiranju tvojega teksta prav pomislil, da se bo nate zaradi tona zgrnil gnev “užaljenega” bralstva na tem forumu – čeprav je bil prvi komentar povsem kulturen. Se pa z njim ne strinjam.
Če spregledam ton vzvišenosti, ki na prvo žogo veje iz tvojih besed, si povedala povsem korektno – jebi ga, imaš pač visoke standarde in se jih ne bojiš povedati.
Imaš pa smolo, da zaenkrat še vedno živimo v bolj kot ne “moškem” svetu, kjer so močne in neodvisne ženske prej slaba kot dobra stran. To ni po volji ne moškemu egu, ne ženskam, ki bi si želele to kar imaš ti, pa tega verjetno nikoli ne bodo imele.

Imam frendico, ki je šefinja velikega podjetja in mi je pred časom povedala isto stvar katero navajaš ti, le da je njeno izhodišče drugačno od tvojega. Zase išče nekoga, ki ni takšen kot ona, ki ni iz poslovnega sveta, prizemljenega z “običajnimi” problemi … pa ima težavo, ker si tovrstni fantje pač ne upajo pristopiti do nje (da bi šla sama v akcijo pa ni v njenem stilu, pač išče bolj kot ne klasičnega tipa, ki dvori ženski).

Ti imaš tukaj vseeno prednost, ker iščeš nekoga iz tvojega sveta, nekoga z egom na precej visoki stopnji, nekoga, ki se ukvarja oz spozna na stvari, ki so del tvojega življenja in ki bi te tako fizično kot umsko privlačil. Na kratko – nekoga, ki ti bo kos in ki se ne bo ustrašil tvojega ega.
Pri tebi še bolj kot za druge verjetno drži, da moraš najti partnerja, ki ga boš hkrati ljubila, spoštovala, cenila, občudovala. Morda je prav slednje za nekoga, ki je na tvojem položaju, problem, a svet vendarle ni velik – z nekaj kliki smo lahko na drugi strani sveta – in z malo potrpežljivosti in truda lahko, v sicer majhnem bazenu potencialnih partnerjev, zagotovo tudi ti najdeš tistega pravega – ki te bo zadovoljeval tako fizično kot intelektualno.
Pa srečno!

Nikoli nisem razumela in se vedno zgražala nad to nedostojnost, da si “vzameš” živo bitje za status in tisti pljunek koristi (ki ga je lažje sam narediti), potem pa jamraš, da ti je odveč in se bolje počutiš, da trpi. Kupi si zvonec pa kamero, namesto psa, ki živi v pesjaku pred bajto; kupi si sliko, ne akvarij;

Na roko si ga meči, tem tipom pa pokaži vrata – naj imajo možnost najti ljubezen ali sugar-mamico ali prijateljico z ugodnostmi. Tu ste nesrečni vsi.

hehehe tvoj slavni hobij te je izdal.
V petek je bila socialna, zato si sedaj malo evforična, ampak mesec bo dolg.
Pojdi na sprehod danes, ko je lep dan.

Pozdravljeni,

hvala za komentar. Veliko pomeni. Morda bi morala napisati, da sem štartala iz nule. Biznis sem začela z 300 evri, ki sem jih dobila z delom preko študenta – kot čistilka. Vlagala sem vse v življenju v to, da uspem. Prihajam iz družine, kjer je bilo veliko nasilja zato z njimi nimam stikov. Se pravi, da sem za svoj uspeh samo jaz odgovorna in vse sem ustvarila sama. In ni čudno, da imam ego. Če ga ne bi imela bi bilo nekaj hudo narobe. Pa tudi v svojem biznisu ne bi bila uspešna, če ne bi vsaj malo razmišljala, kot moški in verjela v to, da delam dobro.

Pač nisi še srečala pravega. Jaz sem ga po enem neuspelem zakonu, otroku… pri svojih 50+ .. in sem končno srečna.

Glede na moje izkušnje sem mnenja, da imamo različna obdobja v življenju in imaš glede na to tudi partnerja – prmed 20-30 imaš en pogled (precej optimističen in romantičen), med 30-40 že deluje biološka ura, po 40-tem pa spet začneš drugače gledati na lajf.

Tako da – imej oči odprte, srce pošteno (ne se iti igric in ne jih sprejemat od drugih), enkrat bo že, si še mlada 🙂

Dejansko je zelo zaskrbljujoče, da se tak vrhunski intelekt spravlja na tako intelektualno nizek nivo provokacije in hkrati s tem razkriva nam ostalim, da premore izjemno nizek EQ.
Če ne razumeš, bolj simpl:
IQ ti bolj slabo služi, če moraš nas povprečno inteligentne spraševati tako neumna in zelo enostavno rešljiva vprašanja in dileme.
Ampak z niskim EQjem bo šlo vse skupaj malo težje in boš potrebovala kar nekaj let ali desetletij, da si boš znala sama odgovoriti, kaj pravzaprav imaš oz nimaš, kaj bi zares lahko imela oz.ne moreš imeti.
Imeti ali biti?

Z IQ-jem kot se hvališ, da ga imaš si morala preko študenta delat kot čistilka? Pa ne me narobe razumet ne podcenjujem poklica. Ampak neverjetno se mi zdi, da nekdo tako inteligenten čisti in si ne zna najti poklica primernejšega svojemu egu in hvalisanju.
Skratka zame je tale tema še vedno pravljica za lahko noč. Če je pa vse to res, se ti pa globoko opravičujem in klanjam. Starši so gotovo ponosni nate. Aja nimaš stikov z družino, aja staršev nimaš kot si napisala v prvem postu.

jaz te povsem razumem da noben ni dovolj dober zate zato bos pa morala it v holivod iskat ker ben aflec tam zivi ne v sloveniji

Jebiga prepusti se in uživaj…..življenje je eno…..samo dve opciji sta živeti…..ali preživeti….

Počakaj na pravega. Definitivno. In imej se rada 🤷

Pozdravljena. Problem je v tem da še nisi spoznala možatega moškega. Obkrožajo te obupanci, ki te nosijo po rokah in to ni privlačno ženski. Da ti moški kuhan in pospravlja…pa kaj je z današnjimi deci, so vsi po vrsti poženščeni brezjajčniki, ni čudno da se ne moreš zaljubiti če so oni ženska v odnosu. Imaš dve izbire. Ena je da si najdeš uspešnega intelektualca in se sprijazniš z njem, ki pa dvomim da bo bo možat. Nikoli ne boš čutila strasti do njega, a boš mela moškega s katerim se lahko pogovarjaš na svojem nivoju. Druga opcija je da si najdeš tapravga deca, nekoga, ki te bo postavil na svoje mesto, nekdo ki ne bo padel na tvojo vizualno podobo in mu boš podrejena. Imela boš strast a ne boš zadovoljna v duhovnem smislu. Najbolj idealno bi seveda bilo da najdeš uspešnega alfa samca, ki te NE bo tretiral kot kraljico in bo znal udarit po mizi. A takega boš teško našla. Lp

lepo ce ti je tako uspelo podobno kot izi login sedaj pa drugim predava kako ji naj sledijo in da vsakemu lahko uspe samo na njenih predavanjih ima bore malo poslusalcev ce pa mislis da si tako uspesna da bos dosegla nebesa na zemlji te pa moram razocarat da to.se nikomur ni uspelo stari pregovor kdor visoko leta nizko pade

Ves da teh 5% nima urejenega nobenega odnosa z drugimi ljudmi. Prevec si obremenjena oz zaljubljena vase in nimas sposobnosti delati kompromisov, zal nikoli ne bos imela zdravega partnerskega odnosa. Prej ko se sprijaznes lazje ti bo

Pozdravljeni,

zanima me, če ima kdo podobno težavo glede izbire partnerja in nasloh življenja.
Od nekdaj sem zelo posebna. Nikoli nisem imela prijateljev, ker sem bila vedno nekako pred ostalimi. Sedaj sem stara 24 let, sem magistra, ponujeno mi je bilo, da grem na doktorat. Po IQ spadam med 5% svetovnega prebivalstva. Imam uspešno mednarodno podjetje, ki sem ga postavila za hobij med študijem. Dosti športam, večina bi rekla, da sem zelo privlačna ženska. Tistih par malenkosti, ki niso bile čisto po mojem okusu mi je lepotni kirurg popravil. Dosti berem, se izobražujem, delam po 9 -10 ur dnevno, ker mi je to rutina, ne pa nekaj, kar bi mi bilo posebej težko. Praktično karkoli si želim mi je na voljo. Kupim lahko karkoli, počnem lahko karkoli, delam lahko, ko hočem in če hočem. Družim se s tremi moškimi, ampak v nobenga nisem zaljubljena. Vsi so sicer super, mi kuhajo, naredili bi vse, da bi bili z mano, ampak jaz se v nobenega ne zaljubim, samo sexam občasno z njimi. Vsi so preveč povprečni zame – pa so izjemni moški. Ampak včasih ne štekajo kakšne advance šale, niso zasledili kakšnega super kul članka, ne razumejo delnic in podobnih zadev. Pač samo super moški so. A bi morala biti zadovoljna in biti z enim od njih? Ali naj čakam na kaj drugega? Pač zelo težko spoznam nekoga, ki bi me zanimal. Fante bi imela samo zaradi sexa in da bi mi kuhali in pospravljali. Ampak to ni partnerstvo. Kako me naj sploh nekdo zanima čisto zares, če so pa vsi pač ok, ampak nič več od tega? Večina ljudi bi takoj zamenjalo za moje življene, ampak lahko povem s prve roke, da je totalno osamljeno biti takšen, kot sem jaz. Sicer sem srečna, ampak v bistvu sploh ne vem, kaj naj v življenju še počnem? Veliko sem potovala, jedla v vseh možnih restavracijah z mišelinovo – sicer vse to sama, ker nimam praktično nobenega. Fantje s katerimi se družim se takoj zaljubijo vame, ženske pa tako ne štekajo mojega lajfa in tega, da sem v osnovi poslovna ženska. Staršev nimam. A je še kdo popolnoma sam na tem svetu pa ima vse?

Pozdravljena! Sam se tudi uvrščam med 5% svetovne populacije tako da ce bi se kdaj dobila, izmenjala par glede delnic in advanced šal mi pusti tel.

Pozdravljena KFG. Veliko zgodb sem že prebral na tem forumu, ker so mi res zanimive, ampak tvoja je pa še posebej fascinantna. Velik razlog za tvoj problem je vsekakor družina oziroma težave v odraščanju. V bistvu si zelo lep primer tega, da inteligenca in denar nimata veze s srečo. Seveda je to lahko koristno, ampak samo po sebi še nič ne pomeni. Drugi pomemben faktor pa je tvoja mladost, tako da nisi še nič zamudila in se lahko brez skrbi popolnoma posvetiš sebi in iskanju svoje poti.

V glavnem, zdiš se mi zelo zanimiva punca, sicer ne v smislu da bi imel kaj s tabo, ampak zanimiva glede življenja in razmišljanja ki ga izkazuješ preko tega zapisa. Prav zanima me, če moje predstave o tebi držijo. Skratka, z veseljem bi te spoznal, tako v osebnem kot poslovnem smislu. Sploh ker sva skoraj iste starosti in bi rad videl kam sega tvoja ambicioznost, ter poslovni uspeh.

ti bi jo spoznal da bi jo polozil poznamo take

Živijo,

te čisto razumem. Sam večino svojega življena srečujem povprečneže, ki žal krojijo družbeni ustroj. Predvsem poskušaj najti ravnotežje, začni se ukvarjati z umetnostjo. Sam sem si nekako življenje uredil tako, da mi ni potrebno pretirano delati, veliko se ukvarjam s športom. Ključ ter smisel pa sem našel v umetnosti, namreč le tako se, da nekako uravnotežiti osmisliti življenje. Moraš pa razlikovati tudi med priučeno in prirojeno inteligenco.

Kot bi brala svojo zgodbo. Sicer sem dve leti mlajša, a še vseeno imam identično stisko. Edina razlika med nama je to, da jaz imam prijatelje in nisem osamljena, pa tudi to da zaenkrat nisem tako finančno preskrbljena, a še vseeno živim na svojem. Par dni nazaj sem se pa iz enakega razloga razšla s partnerjem, ki me je ljubil, saj ni bilo njegovo razmišlanje niti približno na nivoju mojega, pa tudi ni bil dovolj možat zame. Veliko ljudi trdi, da je razhod napaka saj so bila čustva pristna, a kaj mi bodo čustva, če ne izpolnjuje mojih pogojev za srečno življenje? Razumem tvojo stisko in sama se pri rosnih 22ih ne sekiram, da ne bi našla partnerja, saj verjamem, da bo v celi moji karieri se prikazal kompatibilen partner. Samo da veš, da nisi sama 🙂