Stat je 44 let, jaz jih imam 4 manj, spoznala sva se 8 let nazaj. Sva podnajemnika. Jaz sem na porodniški. Životariva.
Kar me odznotraj ubija.
Nimava nobenega plana za prihodnost. On se noče o tem pogovarjati. V bistvu se ne želi o ničemer pogovarjati. Nimava spolnih odnosov. Ne drži obljub. Nima hobijev. Ne druži se s prijatelji. Ne, me ne vara in ni homoseksualec. Se ne zna hecati. Plačo z dodatki ima 1000. Ima 22 let delovne dobe. Lahko vi veliko več zaslužil, a bi moral tudi več delati. Ne da se mu. Sedaj je začel nekje fušati. Rekel je, da bi morda zamenjal službo, če mu dajo isto plačo. Je pa to delo manj zahtevno od tega, ki ga ima sedaj. Torej njemu sploh ni jasno, da brez dela si ne bova mogla nic privoščiti. Kako pa bova spravla otroka h kruhu, mi tudi ni jasno. Šolanje stane. Obleke, čevlji, hrana.
Ne zanima ga moje počutje ali da bi se poglobil v vzgojo otrok. Živi iz dneva v dan. Vse, kar se mu je zgodilo v zadnjih letih, sem jaz uredila. Selitve v boljše stanovanje, teženje glede bovega avta, poroka, otroka, izleti, dopusti. Hkrati veliko delam na sebi, sedaj pa ne morem razumeti, zakaj se mi to dogaja. Ne vem kaj naj..moja najboljša leta mi polzijo mimo. Rada bi živela življenje, ne životarila.

So ti že spolzela si za odpis 40let si stara. Pa super da igraš vsa leta Rdeči križ. To je nujno za take moške kot je tvoj. Ti si javna dobrodelna ustanova za njega. Pozabi da boš našla koga drugega. Nimaš najmanjše šanse. Jaz sem stara 37 pa samska in se zavedam da sem raje takole ko da sem kot ti!

Ko komu povem, kako je pri nama, mi po navadi rečejo, da naj bom tiho, saj je zlat moški (ne tepe, ne pije, ni zasvojen z igricami). Sem pričakovala odgovore v to smer. Hvala za krut in iskren odgovor.

Odvisno, kaj je za vas zlato.
Žalostno je, da okolica gleda, da je zlato še vse, kar je do meje fizičnega nasilja, zlorabe substanc in drugih odvisnosti.
Človek človeku, naj bi bil veliko več kot to.
Če naj bi bila meja, da je nekdo zlat, naj bi bilo “vsaj” samospoštovanje in spoštovanje drugega.

Za to je pa potrebno imeti sebe rad in tudi malce empatije.

Čakanje, da se bo nekdo drug spremenil, zaradi drugih, je nesmiselno, če se ves čas vajine veze ni.
Motivacija za spremembo bi morala biti njegova lastna, zakaj pa je nima pa je lahko več razlogov (ker mu je tako ok, ker drugače ne zna, ker mu ni treba-vse naredite vi, ker je njegova samopodoba tako nizka, da si misli, da tega ni vreden, in da je nesposoben, da tega ne zna in ne zmore, ker ga je strah neuspeha?)
Lahko je kombinacija vsega po malem.
Na vas ni, da njega spreminjate, motivirate, ampak se lotite sebe, ker iskreno ste kot on, ravno takšni, ste njegova druga plat kovanca.
Tudi vi se že ves čas druženja z njim, skrivate v vlogi njegove mame, in vam ta vloga prinaša znova in znova lažno potrditev, da vse naredite vi in da ste boljša.
Pravzaprav pa vse kar ves čas počnete, je beg pred sama sabo.
On beži tako da je pasiven, vi pa tako, da to njegovo pasivnost podpirate, s tem da opravljate opravila, ki naj bi bila opravljena v dvojini, v partnerstvu.
Zato ste zgolj navidezno drugačni ali “boljši”.

Ni komunikacije, ni seksa, ni humorja, ni nič.

Usmerite svoje zavedanje životarjenja v konstruktivne rešitve pri sami sebi. Torej, kaj boste konkretno vi sami naredili ZASE (in za otroka), da boste prekinili, spremenili to životarjenje v življenje?

Če vam je sami pretežko to ugotovit, se zorganizirat, dojet dejanske vrednosti tako same sebe kot enega samega edinega življenja, ki ga imamo, si poiščite strokovno pomoč.
Tokrat brez izgovorov, kaj je on in kaj bi moral on in ne bi smel on.
Spremenite raje sebe, druge itak ne morete.

Po vsej verjetnosti ni od včeraj tak, ane? Zakaj si si potem šla otroka napravljat z njim, če nima dobrih partnerskih kvalitet? Si mislila, da se bo spremenil? Do sedaj in pri teh letih bi menda že lahko vedela, da se ob prihodu otroka ne spremenijo na bolje, kvečjemu je še slabše.

Sicer me tudi zanima, kako je sploh otrok nastal, če mož ne seksa s tabo?

Idealizirala sem ga, očitno. Oz.zna dobro manipulirati. Pove točno to, kar bi rad človek slišal.
Rekla sem mu, da če hoče imeti otroka, mora tudi on prispevati. Da pač nisem Mati Marija.

Pa ti si zaposlena, delaš?? Moraš tudi plačati vse sama?

Neakj je narobe z VAŠIM PLANOM in AMBICIJAM, če potrebujete 8 let in zanositev, da ugotovite, da partner naenkrat ne ustreza več “zahtevam”. A prej jih je pa čudežno izpolnjeval?

vsi bi radi življenje ne životarjenje. zakaj pa ti nisi šla v tujino delat, ko še ni bilo otroka? saj si na porodniški dobivaš nadomestilo plače. plus njegov plača? ti delaš na sebi? kaj te? papcanje in gledanje tv? ni videt da bi kaj delala na sebi.

ko boš zaključila s porodniško, naj ata prevzame glavni del skrbi za otroka. Ti pa pljuni v roke in ustvari vse tisto, kar bi rada imela.

Tvoj dec je v depresiji. Vrjetno po tvoje nikoli ni nic dobro ,nikoli dovolj me prispeva ,nikoli ti me ustreze. Pocuti se neuporabnega in nezadostnega. Ti si pa kot crna vdova ki pije energijo. In vrjetno tudi denar.

mislim da te ne ljubi

Krizo srednjih let ima, ti pa tudi. Začela si delat bilanco. Moj je bil podoben. Mama ga je takšnega naredila, brez ambicij, vse zrihtala… No, mid sva se VECKRAT konkretno pogovorila, priznal je, da meni finance in organizacija gresta bolje. On veliko.. Ogromno naredi doma, trgovina, vsi servisi, zobarju, jaz ostalo. Pomembno je da v globalu veza stima! Prevzame naj otroka, ti pa zgradi kariero

še ena ukazovalna zakompleksanka z svojimi modrostmi in nasveti. ženska zraste v takšno edino, če se je morala igrat z atekovim lulekom in če je bil prestorg. ženska naj dela ženske stvari. moški moške. kar je za oba, oba. od kje ti to, da bo ženska glavna? od kje? to ne deluje. kaj bo otrok videl? tisi ena zafrustirana lgbt feminsitka, ukazovalna, ki meni da use ve. ti si se pogovorila pošteno ja. ojojoj. ti si taka frajerka kaj si ti dec al baba? ne moreš vlog obrniti. tudi če on ne zna. SE MORA NAUČIT. ne sme bit zenska glavna !!! kak si tega v tovji bolani glavi ne das dopovedat. nisi dovolj pamenta, da bi bila glavna. sprijazni da si ženska. nisi dec.

našla si si cpatkeka, ki ga boš lahko motala in si zdravila svoje komplekse. to je resnica. saj ti nihče roke zvijal. nismo v vojni, da si se ti zrtvovala pa zdja se njega vzgajaš. takega rabis ki ga bos lahko. ki ti dovoli. pravi dec ti ne bi. sama si si ga našla. razumeš zdaj!!! na podlagi svojega znanja in izkušenj, si si njega našla!!! se tebi zdi da je oseba, k isi najde partnerja iz takih razlgovo, dost pametna in spsobna kogak kaj naucit? realno ??? ja ni ne! logicno da ni. če si nezrela. paše ti, da je okoli tebe tolko pokvek babjih, ki so iste. in zakon ki te ščiti. ker sama, sama, bi ti ze davno bila odvisnica, alkoholočarka, na talbetah, al pa bi se kr zaguncala. točno ot je profil zenske ki najpogostje naredi samomor.

Nikjer nisem zasledila kako službo in dohodke imaš ti, če si brez ga skoraj razumem.

Živijo! Obstaja veliko idej, kako si pomagat. Raje bi na zasebno, če se da dobit tvoj kontakt. Eno je čiščenje znebi se vsega, česar ne potrebuješ več. Tudi njemu in staršem izvedi çiščenje. [uote=”Kaj naj”]
Stat je 44 let, jaz jih imam 4 manj, spoznala sva se 8 let nazaj. Sva podnajemnika. Jaz sem na porodniški. Životariva.
Kar me odznotraj ubija.
Nimava nobenega plana za prihodnost. On se noče o tem pogovarjati. V bistvu se ne želi o ničemer pogovarjati. Nimava spolnih odnosov. Ne drži obljub. Nima hobijev. Ne druži se s prijatelji. Ne, me ne vara in ni homoseksualec. Se ne zna hecati. Plačo z dodatki ima 1000. Ima 22 let delovne dobe. Lahko vi veliko več zaslužil, a bi moral tudi več delati. Ne da se mu. Sedaj je začel nekje fušati. Rekel je, da bi morda zamenjal službo, če mu dajo isto plačo. Je pa to delo manj zahtevno od tega, ki ga ima sedaj. Torej njemu sploh ni jasno, da brez dela si ne bova mogla nic privoščiti. Kako pa bova spravla otroka h kruhu, mi tudi ni jasno. Šolanje stane. Obleke, čevlji, hrana.
Ne zanima ga moje počutje ali da bi se poglobil v vzgojo otrok. Živi iz dneva v dan. Vse, kar se mu je zgodilo v zadnjih letih, sem jaz uredila. Selitve v boljše stanovanje, teženje glede bovega avta, poroka, otroka, izleti, dopusti. Hkrati veliko delam na sebi, sedaj pa ne morem razumeti, zakaj se mi to dogaja. Ne vem kaj naj..moja najboljša leta mi polzijo mimo. Rada bi živela življenje, ne životarila.
[/quote]

Ubogi otrok in uboga ti, ki si se spravila v tako stanje..pa srecno!

Ne bodite pametni, ljudje so različni in se spreminjajo, jaz sem tudi imela takega ki se je totalno spremenil po otroku. Seveda sem ga zapustila.

Ne poslušaj zagrenjenih, nevoščljivih ljudi, ki pravijo, da je prepozno. 40 ni veliko… pa saj imaš še vsaj enkrat toliko pred sabo… Bodi odločna, samozavestna in vzemi stvari v svoje roke. Pa ne samo zaradi otroka… otrok bo odrasel in bo super. Zaradi sebe! Tudi ti si pomembna. Če pa te mož ne osrečuje, če nimata skupnih ciljev za prihodnost pa ni treba ostat z njim (pa vem koliko težje je to izvesti kot zveni) ampak pred kratkim sem spoznala en kup krasnih žensk starih čez 50 in 60 ki so življenje preobrnile za 360 stopinj in poskrbele za svojo srečo! In so navdihujoče. Jaz sem sicer stara 30 ampak verjamem da bom še naprej tako razmišljala. Da se biti srečen, prosim ne pozabi tega. In nič ni narobe če si želiš več. Med porodniško se fokusiraj na malo bitje vmes pa delaj plan. Veliko več je v tvojih rokah kot misliš samo ne obupaj nad svojo srečo!!!