Dvomi
Zivijo,
Nevem točno kje naj začnem.
Stara sem 26, imam najboljšega fanta, redno zaposlitev in načeloma mi vse v življenju štima. S partnerjem se že dolgo pogovarjava o otrocih, glede na to, da je starejši si jih že dolgo želi, jaz pa… Nevem.
Po eni strani si želim in predstavljam z njim imeti družino, po drugi pa me misel na le-to straši. Oba sva izredno aktivna, v smislu, da vedno nekaj počneva, sploh v naravi. Oba imava rada čas vsak zase in svoje hobije, ustreza nama tudi, če nisva skupaj 24/7, rada imava svojo svobodo. In prav to, je razlog zakaj imam pomiselke glede otrok. Bojim se, da bi predvsem jaz izgubila ves čas zase in s tem tudi sebe. Ali najin odnos – se mi zdi, da se enkrat le-to izredno spremeni, ko imaš otroka.
Zanima me ali je to normalno, ali se to mišljenje spremeni, ko enkrat zanosiš..? Predvsem mi je težko, ker sem zelo odločna in za nimam težav z odločanjem, to pa je tematika, ki me muči že več kot leto, vendar ob sebi nimam nikogar, ki bi me razumel kar se tega tiče. Partner je izredno potrpežljiv in razumevajoč, vendar si ne želim, da bi to mojo negotovost kdaj obžalovala.
Hvala za vse odgovore 😊
Že ko otroka nosiš 9 mesecev, imaš dovolj časa, da svoje razmišljanje spremeniš in prilagodiš novi spremembi primerno. Za to poskrbi tudi mati narava, vseeno pa moraš biti na to tudi pripravljena. Časa za stvari, ki ga imaš sedaj, bo veliko manj, ampak če si otroka želiš, ti to ne bo problem, saj boš z otrokom prav tako uživala in bu boš želela ustreči ter ga negovati.
Ko otrok raste, te s časom tudi vedno manj potrebuje in takrat postopoma prihajaš nazaj na stvari, ki si jih že prej rada počela ali pa najdeš nove, torej imaš spet več časa zase (in partnerja).
Boj se Ahajcev, ki nosijo darila.
In enako se boj moških, ki si želijo otroka.
Popolnoma normalno je namreč, da te je strah imeti otroke (ne glede na spol). Otroci definitivno spremenijo stvari, razkrijejo tisto nevidno.. saj se energija, čas, moč.. naenkrat prerazporedi.
Včasih ljudje šele po prihodu otroka (še posebej tisti, ki zanj najbolj navijajo!) pokažejo svoj pravi obraz. Otrok je namreč tudi sredstvo manipulacije in kontrole.
So ženske, ki imajo otroka, da bi “zadržale” moškega.. in so moški, ki to počno.
Prav je pa tisto, kar si OBA želita.
Torej je dovolj časa, da se o tem predebatira, ne sili.. “najame” nečakinjo, nečaka.. ali vsaj psa, da preveriš dinamiko delovanja partnerstva ob spremembi.
Ne glede na vse, pa se prihodnosti ne da napovedati. Sklepate lahko po vašem poznavanju partnerja, ki pa je lahko omejeno (se uspešno pretvarja).
In potem smo spet na istem: dokler si oba ne želita otrok, ga ne imejta.