Najdi forum

Ko sem bila mlajša in mi je začelo iti vse po načrtih sta me starša velikokrat opozorila, da v življenju ne bom morala imeti vsega. Težko sem to verjela, ker sem res živela super študentka leta…mogoče z mal slabim priokusom v času pripravništva ampak sem se pobrala. Delam točno to kar sem si vedno želela… Seveda sem si v svojem življenju postavila časovnico do katerega leta je potrebno kaj ustvariti. Težava pa nastopi, da ti osebe, ki ti največ pomenijo očitajo življenja v okvirju in po načrtih. Seveda sem izbrala svojo časovnico in res pred mano je še samo eno leto zelo napornega dela, da bom potem lahko želela bogate sadove. Seveda za ceno, da sem to osebo izgubila in si je ustvarila družino. Včasih me boli….ampak se tolažim, da jaz enostavno moram tako živet, ker drugače ne bom srečna, če ne bom toliko in toliko ustvarila. Če ima, kdo kak komentar bom vesela. Včasih me res peče….še dobro, da velik delam.

Če misliš, da drugače ne boš srečna, še ne pomeni, da res ne boš. Mogoče si stvari samo napačno predstavljaš. Po drugi strani pa, imaš pravico živeti tako, kot tebi paše. Če drugim ne ustreza, lahko gredo svojo pot, lahko pa se poskusita oba vsak malo prialgoditi in tako najdeta neko skupno pot, kar je tudi lahko osrečujoče. Stvar osebne odločitve in premisleka.

°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°° Če meniš, da se ti godi krivica, ne išči maščevanja, kajti morda je tvoja nesreča le poduk, ki si si ga prislužil za nekaj, kar si spregledal." Eros [psi] st. 345

Imela sta pač različne cilje in očitno je vsak točno vedel, kaj si želi. Na dolgi rok je bolje tako. Bi za nazaj spremenila svojo časovnico ali ne? Če ne, potem je to tvoja pot in ji sledi. Ne rabiš imeti nobene slabe volje ali vesti…

nova
Uredništvo priporoča

Pozdravljeni.

Malo uganjujem, ker nimam vseh informacij, toda napisali ste nekaj tipičnih stvari, na podlagi katerih imam naslednje mnenje.

Značaj kot je vaš, se praviloma ustvari pri otrocih katerih razcvet seksualnosti je bil na nek način zavrnjen. Dovolj je že to, da starša (predvsem) oče nista bila prisotna v obdobju 4-7 let na način, ki bi deklici omogočil, da bi bila popolnoma sprejeta v svoji igrivosti, kreativnosti in seksualnosti (ne govorimo o odrasli seksualnosti).

Takšen otrok kasneje kot odrasel postane pogosto sicer zelo produktiven, vendar “trd” do sebe, praviloma z zaprtim srcem in v nekaterih primerih “zaprt” tudi seksualno.

V resnici vam ni potrebno živeti tako. Glavni izziv v vašem življenju bo kako uravnotežiti vašo produktivnost s srcem in intimo.

Bodite dobro.

******************** Boštjan Topovšek, Core Energetics telesni psihoterapevt, Mojster Coach Nevrolingvističnega programiranja e-pošta: [email protected] splet: [url]http://humanu.center[/url] lokacija: Ljubljana, Tabor

Imate prav hočem višji uspeh kot je očetov v vseh pogledih in dokler tega nimam se ne morem odločiti za resno zvezo in družino….čeprav imam izpolnjena in rešena vsa vprašanja mladih družin zame to ni dovolj.

Hočem se več…. za ceno človeka, ki sem ga izgubila…ce bi pristala na njegov način bi bila nesrečna, ko bi minila zaljubljenost, ker ne bi dosegla vsega.

Tako pač je… bi rekel nekdo 😉

Pozdravljeni.

Tisto kar podzavestno iščete sedaj, je isto, kar ste iskali kot 5-6 letna deklica in sicer, da bi bili sprejeti s strani očeta točno takšni kot ste. Ker se to ni zgodilo, ste skreirali podzavestno kompenzacijsko prepričanje oz. pogodbo “če bom postala nekaj, bom sprejeta” in “nikoli se ne bom predala svojemu srcu in moškemu”. Kot odrasla ženska ste lahko enako ali bolj uspešni kot je vaš oče, pa vendar ne boste našli svojega miru, saj bo v vaši podzavesti še vedno aktivirana enaka pogodba. Dokler ne boste spoznali, da je le ta pravzaprav zelo omejujoča, se v resnici ne bo spremenilo ničesar bistvenega, tudi če boste našli partnerja.

Pogosto se ljudje s podobnim vzorcem ustavijo šele, ko izgorijo. Dober primer podobnega značajskega vzorca imate dobro opisan v sosednji temi https://med.over.net/forum5/viewtopic.php?f=163&t=11125613

Bodite dobro.

******************** Boštjan Topovšek, Core Energetics telesni psihoterapevt, Mojster Coach Nevrolingvističnega programiranja e-pošta: [email protected] splet: [url]http://humanu.center[/url] lokacija: Ljubljana, Tabor

Ker ste ze zaceli to temo bom odgovorila. Jaz ne cutim izgorelosti…res je veliko delam in malo spim med tednom imam pa zlato pravilo za vikend pojdi iz mesta in se naspi ter ne delaj….v primeru, da rabim odklop skocim v gore in se odklopim za tri ali stiri dni 🙂 tako visoko, da ni signala. Dober nasvet za vse bralce vam recem. 🙂 Poleg tega vsak vecer tecem, da spraznim glavo.

Tezava nastopi, da se vsi moski hocejo ustalit family in to in imam tudi vse pogoje svoje prigarane… Ne razumejo pa mene, da hocem najprej doseci svoj cilj, ki se manjka ter, da se bom potem ustalila, ker…. Ce tega ne dosezem se bom pocutila povprecno in s casoma depresivno.


Nasvet glede umika v planine je res odličen, tudi tek je super. Ali je umik tudi takšen, da niste samo aktivni, ampak se tudi ustavite in samo čutite sebe v trenutku, brez kontrole, brez spreminjanja, brez planiranja … Ali si dovolite doživeti celoten spekter občutij (žalost, jeza, igrivost, veselje …)? Če to redno počnete, morda celo meditirate, potem vam lahko samo čestitam.

Odraslost v največji meri živimo, če prevzemamo odgovornost za svoje življenje in odločitve. Občutek imam, da to vi počnete. In dokler bo temu tako, je vse v redu. Včasih rabimo izraziti svoje dvome, da lahko zopet najdemo svoj fokus. Zdi se, da ste ga vi našli. Minili so časi, ko bi morala ženska pristati na tradicionalno materinsko vlogo, če je ta v nasprotju z njo samo.

Bivši partner se je odločil tako kot se je. Tako kot vi, ima tudi on to svobodno voljo. Žalujte (ta proces je zelo pomemben) in ponovno zaživite. Iz srca vam želim, da nekoč, poleg vsega kar ste že ustvarili, ustvarite tudi partnersko zvezo z moškim, ki vas bo sprejel takšno kot ste.

Bodite dobro .

******************** Boštjan Topovšek, Core Energetics telesni psihoterapevt, Mojster Coach Nevrolingvističnega programiranja e-pošta: [email protected] splet: [url]http://humanu.center[/url] lokacija: Ljubljana, Tabor

Ljudje smo si zelo različni – eni živijo kot brezglave kure (se prepustijo situaciji, živijo iz dneva v dan, nimajo kompasa…), drugi imamo vedno in povsod postavljene cilje in začrtane poti.
Tistih “brezglavih kur” ne razumem in jih tudi nikoli ne bom… pa naj kdo reče kar hoče. Mogoče jim včasih tudi zavidam, kako so lahko tako “flegma”, kako lahko tako enostavno “stopijo čez” in nadaljujejo. Vendar vse bolj opažam, da je takšno vedenje v bistvu posledica neke notranje nesigurnosti in ne pripravljenosti spoprijeti se s težavami, ki ga je najlažje skriti pod krinko flegmatičnosti.
Ker sem najverjetneje malce starejši kot ti Life30 pa te bi rad opozoril na več pasti, ki čakajo vse nas s postavljenimi cilji. Ko le-te dosežemo in smatramo, da bomo zaživeli svobodno, da bomo uresničili svoje želje in hrepenenja, se v življenju pojavi praznina.
Ni več adrenalina, mi smo navajeni živeti v ostrem tempu in enostavno ne znamo naprej. Kašen mesec ali dva uživanja in brezdelja še paše, potem pa začnemo pogrešati “akcijo” in zastavimo si spet nove cilje, ki so še višji ipd. Ujamemo se v spiralo ciljev in trdega dela.

Tudi sam lahko na nek način rečem, da sem se spustil v takšno situacijo. Moji cilji so bili čisto prizemljeni na začetku, ko sem jih zelo hitro dosegel, so se seveda povišali in ko sem dosegel še te, so šli tako daleč, da sem eksistenco sebe in svoje družine postavil na kocko v določenem trenutku. Sedaj sem na poti, da še enkrat uresničim svoje življenjske sanje.

Je pa res, da takšni ljudje svet marsikdaj “potiskajo” naprej in da so mnogokrat generator napredka v svoji dejavnosti.

V slabšem primeru začnejo pa takšni ljudje objokovati vse čemur so se morali odreči v času, ko so se pehali za svojimi cilji in postanejo zagrenjeni, večkrat s tem težijo še ljudem okoli sebe in ne konča se vedno dobro. Marsikdo od te skupine bi se z veseljem odrekel vsem ciljem, da bi le lahko obrnil čas nazaj.

Glede na to, da predvidevam, da si še zelo mlada, se poskusi brzdati v svojih ambicijah, tudi če v življenju ne dosežeš vsega, se svet ne bo podrl… zaradi tega ne boš povprečna in nič drugačna kot v resnici si.
Balansiraj med delom in prijatelji, poskušaj najti partnerja, ki ti bo v oporo in ki te bo razumel. Ne izoliraj se!

Workoholizem je ena izmed oblik bega pred razmerji, čustvovanjem, čutenjem..

amapk bolje je ostati izven razmerji, kot se podati v njih in znotraj njih manipulirati, izsiljavati..

Zavedati pa se je potrebno predvsem samega sebe.. in ne potrebujejo ravno vsi ljudje ravno “ustaljenosti”, da bi bili v življenju izpolnjeni.
Ne nosimo vsi enake številke čevljev. Smo unikatno različni.

In če je vaša želja po razmerju iskrena, boste našli tako čas, kot voljo, da se lotite samega sebe ter najdete pot.

btw.. niti približno si ne želijo VSI moški ustaliti. Ravno obratno, moški, ki se želi takoj ustaliti ima več kot očitno nekaj za bregom. Tudi ženska pravzaprav.

Dejansko je priporočljivo, da si v razmerju nekje 3 leta, kolikor traja zaljubljenost, brez večjih investicij (skupne nepremičnine, podjetja, otroci..)… v tem času se potem skristalizira ali smo primerni za drug drugega dolgoročno.
Kratkoročno, seksualno smo žal ljudje visoko kompatibilni.. in prav to ljudje hudo mešajo.

Spolnost je bila evolucijsko ustvarjena za ZAČETEK razmerja, ustvarjanje novih bitij.. in ne dolgoročnost.

De omnibus disputandum..

New Report

Close