Jeseni in pozimi tudi 95 % časa preživimo v zaprtih prostorih.

Študije ameriške agencije za varstvo okolja celo kažejo, da je zrak v stavbah pogosto dva- do petkrat bolj onesnažen kot tisti na prostem. Ker je to zrak, ki ga pretežno dihamo, je njegova onesnaženost vse bolj predmet pozornosti ustreznih ustanov.

Zato je toliko bolj pomembno da vemo, na kaj biti pozoren in kako omiliti negativne posledice.

V javni tribuni, ki bo 16. 10. 2019, ob 11. uri na forumu, bosta z nami:

[list]mag. Marina Praprotnik, dr. med., pulmologinja, pediatrinja in predsednica Ustanove za novo Pediatrično kliniko[/list]
[list]mag. Miha Tomšič, slovenski gradbeni inženir in strokovnjak za trajnostno gradnjo Gradbeni inštitut ZRMK[/list]

Vabljeni k pogovoru v sredo.

Tema pogovora bo:

Omejena količina svežega zraka in dnevne svetlobe ter povečan obseg snovi, ki se izločajo iz materialov v prostoru (oprema, barve, gradbeni materiali ….), lahko negativno vplivajo na razpoloženje, zbranost, učinkovitost in tudi zdravje, pri čemer najbolj trpi naš dihalni sistem.
Slaba klima v zaprtih prostorih povzroča draženje oči, nosu in grla, glavobol, vrtoglavico in izčrpanost, tudi alergijo, bolezni dihal (astma, kronična obstruktivna pljučna bolezen (KOPB)) in druge bolezni povezane z oslabljenim imunskim sistemom.

Kako nevarni so v resnici lahko materiali za gradnjo. Poznamo zgodbe o azbestu, ki so ga vgrajevali in potem vsi panični odstranjevali. Koliko tega je še v uporabi in kdaj so postali gradbinci, oz. projektanti ali kdo je za to odgovoren, bolj paziti na uporabljene materiale. Ali obstaja nek standard, ki ščiti nas neuke pred varčevanjem in uporabo neprimernih materialov?

Preselili smo se v novo gradnjo vsi veseli, da se bomo rešili vlažnih prostorov, ki so bili neprimerni za triletno hčerko, ki ima težave z dihanjem. Nima astme, ampak vedno nekaj z dihali. Enkrat prehlad, drugič zamašen nos, potem ji kar koz ven teče, enkrat celo bronhitis.
Zdaj se je izkazalo, da je še slabše. Še mene nekaj moti, pa niti ve vem kaj. Neki vonj v prostoru, pravzaprav več vonjev, kot bi prišel v eno halo, kjer prodajajo in les in cement pa še barve.
Zračimo na polno. zdaj ko prihajajo hladni dnevi pa res ne vem, kako bomo ko bodo še okna zaprta.

Ne linčajte me ker sem strastna kadilka in se zavedam, da škodujem sebi.Ne bi pa rada škodovala svojemu otroku.A je kajenje v zartih prostorih škodljivo za zdravje otroka?Govorim seveda o električni cigareti!!!!

Berem da plastična okna morda povzročajo plesen (https://www.zurnal24.si/pod-streho/gradimo-obnavljamo/plasticna-okna-povzrocajo-plesen-mit-ali-dejstvo-335248?lnlArticle). Kaj vi menite o plastičnih diht oknih in kolikokrat na dan bi jih morali odpirati.

Problem je dobiti svež zrak. Vsi sosedje obsedeno kurijo z drvmi in težko prezračiš. Gledali smo rekuperatorje, a menda ne zadržijo PM10 delcev. Potem so še škodljivejši kot klasično zračenje, saj je dotok PM10 pozimi potem stalen. Verjetno je še vedno bolje sam zračiti zgodaj zjutraj in popoldne, ko ni vse zakajeno? Kako si zagotoviti svež zrak med sezono kurjenja z drvmi? Je zakajen zrak res zelo škodljiv zaradi delcev? Hvala za odgovor.

Slišala sem za notranje čistilce zraka, ki jih imajo že po razvitih mestih, ker je zrak onesnažen. Ima kdo izkušnje s tem?

Pozdravljeni!
Pišem zaradi težav, ki se mi pojavljajo že nekaj časa, vendar v zadnjem mesecu bolj pogosto in intenzivno. Sumim novo stanovanje, v katerega smo se selili pred pol leta.
Imam težave z dihanjem, občutek kot da je dihalna pot “zožena” ali zatečena. To se že kaka dva tedna redno pojavlja ponoči preden grem spat, občasno pa tudi podnevi, brez konkretnega razloga oz. povoda. Občasno čutim tudi ostre bolečine v predelu prsi, vendar na različnih mestih, včasih v predelu srca, drugič na desni strani pri pljučih, je pa vedno v tem predelu. Gre za “špikanje”, ki mine v parih minutah.
Sem tudi konstantno utrujena, ne glede na to ali spim 5 ali 8 ali 12 ur, težav s spanjem sicer nimam.
Stara sem 21 let, ne jemljem nobenih zdravil, sem kadilka, kavo pijem redno, alkohol občasno. Imam težave z anksioznostjo, vendar veliko lažje kot včasih, zato sem pomislila, da so težave psihološkega izvora, ampak sem bila zdaj nekaj časa “stress free” in se ni stanje nič izboljšalo.
Čez dva dni imam pregled pri osebni zdravnici, vendar vseeno lepo prosim za kakršenkoli odgovor, več glav več ve. 🙂

Hvala za vaš čas in lep pozdrav!

Pozdravljeni,
Moja 11 letna hcerka ze dva dni hudo kašlja in v pljučih ji zelo piska, ter hrope. Zaradi težkega dihanja zdajle ne more spati. Zanima me ali imate kaksne izkusnje, je to le prehlad ali kaksna hujsa bolezen kot npr. astma ali bronhitis?
Tako hudo ni da bi jo morala peljati v dezurno ambulanto, ampak vseeno me zanima kako naj ji pomagam.

Če ne more spati zaradi premalo zraka, bi jo jaz definitivno peljala. Saj zato so tam. Boste potem bolj brez skrbi spali, ko boste vsaj vedeli, kaj ji je, in po potrebi prejeli zdravila. Poskrbi za otroka.

Ko berem vse te zgodbe me kar skrbi glede materialov, ki jih gradbeniki uporabljajo.
Zanima me:
Imaš kot investitor kakšne možnosti, da jih lahko izbereš?
Na kaj moraš biti pri tem pozoren?
Kje lahko preveriš informacije in kako? (z možem sva laika in ne poznava nikogar, ki bi mu lahko zaupala, poleg tega sem brala npr. da nekatera podjetja celo smeti in odpadke vmešajo v beton)
Katera organizacija pri nas skrbi za nadzor in kje si lahko več prebereva?

Hvala g. Tomšič za odgovore.

Pozdravljeni.

Pred leti sem imela diagnosticirano bronhialno astmo pri pulmologu. V času po porodu sem tri mesece nehala jemati zdravila za astmo, saj sem se počutila uredu. Nato se mi je astma poslabšala in sem nazaj redno jemala dva vpiha fosterja dvakrat na dan.

Sem nekdanja kadilka.

Težave imam na delovnem mestu, kjer ni oken in je prezračevanje samo preko prezračevalnega sistema. Težko diham. Predvsem vdih je plitek in težek. Obrnila sem se že na sodelavce, ki pritrjujejo, da zrak res ni dober, vendar nihče nič ne stori in se ni pripravljen izpostaviti.
Ali tudi za to obstaja inšpekcija ki bi lahko preverila ali je to varno okolje, ker meni se ne zdi.

Kaj pa je v stanovanjih in hišah ponavadi največji sovražnik, za katerega morda niti ne vemo in mislimo, da je vse v najlepšem redu?

In se eno vprašanje: Kako je z notranjo opremo? Koliko je res nevarno izločanje kemikalij iz omar in lakiranega parketa? Je potem takem bolje imeti staro ali rabljeno pohištvo?

Lp in hvala.

Pri nas čistimo in pomivamo, pa nikolinkonca prahu. Kako res najbolj učinkovito narediti vse, da bi ga bilo manj.
Hčerka (12let) začne kihati vsako jutro ko se zbudi, potem traja 10 minut da neha, nato se ponovi se čez dan samo da brisačo npr. v roke vzamem in malo.bolj na grobo premaknem.
Kdo vse proizvaja prah in kaj bi lahko naredili, da ga bi bilo manj? Ionizator, … ali je to spet en nateg? Hvala obema za nasvet.

Na delovnem mestu imam zadnje čase glavobole…ugotavljam, da po vsej verjetnosti zaradi prezračevanja…namreč pod stropom, so zračniki in klime, ki pihajo v vse strani. Čez vikend ko sem doma teh glavobolov ni….
Kaj lahko v tem primeru naredim?

Lepo pozdravljeni spoštovani uporabniki,

začenjamo z današnjo Javno tribuno, v kateri bosta na vaša vprašanja odgovarjala mag. Marina Praprotnik, dr. med., pulmologinja, pediatrinja in predsednica Ustanove za novo Pediatrično kliniko in mag. Miha Tomšič, slovenski gradbeni inženir in strokovnjak za trajnostno gradnjo Gradbeni inštitut ZRMK.

Med.Over.Net

Pozdravljeni! Upam, da bomo lahko uspešno odgovorili na nekaj najpomembnejših dilem v zvezi s kakovostjo notranjega zraka.

Pozdravljeni in hvala za povabilo v javno tribuno o zdravstvenih težavah/boleznih, povezanih z onesnaževali notranjega okolja!

Imamo hišo s talnim gretjem. V času kurilne sezone, je po hiši ogromno prahu (mnogo več kot običajno). Mi lahko svetujete, ali bi bilo potrebno zrak vlažiti ali je to samo zaradi gretja?

Hvala.

Vsak material, ne le za gradnjo, je lahko potencialno nevaren, če ne poznamo njegovih lastnosti in namena ter načina uporabe. Pri gradnji je v današnjem času skrb praktično odveč, vsaj ko govorimo o konstrukcijskih materialih, torej tistih, iz katerih je zgrajena hiša ali stanovanje. Okoljska zakonodaja in z njo povezana zakonodaja o gradbenih proizvodih je zelo stroga. Nekoč je bilo drugače. Značilen primer, ki ga omenjate, je azbest. Uporabljal se je za različne namene, šele pozneje so študije pokazale njegovo potencialno škodljivost za zdravje ljudi. velja sicer, da je neškodljiv, dokler ni poškodovan: npr. dokler se azbestna strešna kritina ne lušči ali podobno. Odstranjevanje azbesta pa je natančno predpisan postopek, ki ga lahko izvajajo le usposobljene in pooblaščene institucije.

Kot uporabnike ali “potrošnike” nas danes ščitita evropska uredba o gradbenih proizvodih (2013) in slovenski Zakon o gradbenih proizvodih (2013). Ta predpisa med drugim definirata osnovne zahteve za gradbene objekte s ciljem zagotoviti zanesljive informacije v zvezi z lastnostmi gradbenih proizvodov. Uredba tudi definira usklajena pravila v zvezi z izjavo o lastnostih in oznako CE za gradbene proizvode – pogoje za dajanje gradbenih proizvodov na trg. Zakon pa med drugim opredeljuje zahteve za gradbene proizvode, za katere ni harmoniziranih evropskih tehničnih specifikacij. Definira nadzor trga – pristojnost za nadzor, kazenske sankcije.

vse sodi v okvir izpolnjevanja osnovnih oz. bistvenih zahtev za gradbene objekte. Za našo tematiko je pomembna tretja zahteva, “Higiena, zdravje in okolje”, ki pravi takole: Gradbeni objekti morajo biti načrtovani in grajeni tako, da skozi celoten življenjski cikel ne bodo ogrožali higiene ali zdravja in varnosti delavcev, oseb v objektu ali sosedov ali povzročali prekomernih posledic za kakovost okolja ali podnebje skozi njihov celotni življenjski cikel, predvsem zaradi: (a) sproščanja strupenih plinov; (b) emisij nevarnih snovi, hlapnih organskih spojin (HOS), toplogrednih plinov ali nevarnih delcev v zraku v zaprtih prostorih ali zraku na prostem; (c) emisij nevarnega sevanja; (d) izpusta nevarnih snovi v podzemno vodo, morske vode, površinske vode ali zemljo; (e) izpusta nevarnih snovi v pitno vodo ali snovi, ki imajo drug negativen vpliv na pitno vodo; (f) napačnega odvajanja odpadne vode, emisij izpušnih plinov ali napačnega odstranjevanja trdnih ali tekočih odpadkov; (g) vlage v delih objekta ali na površinah znotraj objekta.

Zakonodaja pa natančno definira tudi obveznosti proizvajalca, distributerja in prodajalca ter pristojnosti tržne inšpekcije.