Spoštovani, sem odrasel, samski, imam svojo službo in stanovanje, za vikend in za dopust pa prihajam k staršem. Vljudno prosim za informacijo, ali sem, ko pridem na dopust, dolžan:
– pomagat staršem pri raznih opravilih v sadovnjaku, na vrtu, vinogradu, okoli hiše, potem pa zvečer poslušati, kako nisem nič delal in da nimam pravice biti utrujen?
– poslušati očetovo zadiranje, če naredim povsem nenamerno napako (največkrat posledica tega, da sem kaj spregledal ali pa, da o kakšni spremembi ali tehnični podrobnosti (npr. kako pravilno prijeti tisto dolgo gasilsko aluminijasto lestev – enkrat mi je zato, ker je nisem pravilno prijel, ko sem jo pomagal dvigovati, padla in bi skoraj zadela očetov avtomobil) nisem bil seznanjen) pri zgoraj navedenih opravilih (živim v mestu in sam nimam vrta, vinograda ali sadovnjaka)?
– poslušati, kako zanju 8-urno delo za računalnikom v službi ni nobeno delo in da po 8-urnem delu za računalnikom ne morem biti utrujen, ker nisem nič fizično delal in če jima želim razložiti, da je tudi delo za računalnikom utrudljivo, poslušati, kako me ne razumeta?
– povedati materi vse o mojih prijateljih, kako jim je ime, kakšni so (videz, kaj delajo) kje sem jih spoznal, kako in kje se družimo, kaj se pogovarjamo s prijatelji (veliko je tudi tem, ki jih kot starejši osebi ne bi razumela oz. so jima brez veze, kot npr. pohodi in druge oblike fizične aktivnosti, ki niso fizično delo (sama nikoli nista šla na noben pohod, mati je šele zdaj na starost postala bolj fizično aktivna, oče pa se glede gibanja zadovolji s fizičnim delom, ki ga opravlja v vrtu, vinogradu, sadovnjaku in okoli hiše))?
– prispevati k stroškom skupnega gospodinjstva, čeprav pridem k njima le za vikend in jima ogromno pomagam, se v času, ko sem tam, odpovem svojim konjičkom?
–

Spoštovani,

A ste za en eksperiment? Namreč, da najprej sami odgovorite na svoje vprašanje? Pa bom potem še jaz dodal svoje mnenje, če boste želeli.

Lep pozdrav,
Uroš Drčić

samo eno me zanima? zakaj vsak vikend in dopust visiš pri svojih starših?
sicer pa treba samo umret in davke plačat.

Hm, zastavlja se mi vprašanje, zakaj hudiča sploh hodiš tja? Najdi si punco in uživaj z njo med vikendi, oziroma se ukvarjaj s svojimi hobiji. Ko prebiram o raznoraznih tegobah tu na forumu, se večkrat vprašam, zakaj ljudje vztrajajo v okoljih, ki jim več kot očitno povzročajo nelagodje, nesrečo. Jaz bi tvoje vprašanje zastavila drugače, vendar samemu sebi. Ali sem dolžan pri svojih starših preživljati čas?
Srečno

– da, dolžan sem pomagati svojim staršem, saj so tudi oni meni veliko dali in mi še dajo (hvaležnost za vso pomoč, ki sem jo v otroštvu dobil zaradi zdravstvenih težav, hvaležnost za pomoč pri nakupu stanovanja). Poleg tega moram staršem pomagati tudi zato, da me ne razdedinijo in ob dediščini zahtevajo, da pomoč pri nakupu stanovanja vrnem in dam bratu. Razlog za razdedinjenje je lahko tudi, če se moralno pregrešim proti staršema. Tako piše v zakonu, kako se pa to v praksi uveljavlja, pa ne vem in ne morem dobiti informacij drugje. Upal sem, da mi boste vi pomagali glede informacij.
– nisem dolžan poslušati, kako nisem nič delal in da nimam pravice biti utrujen
– dolžan sem poslušati očeta, kako sem slabo delal, če sem naredil napako, zaradi katere je nastala škoda. Da, tukaj je tudi moja krivda. Dolžan sem poravnati škodo. Sicer pa nisem dolžan poslušati njegovega zadiranja.
– nisem dolžan poslušati, kako zanju 8-urno delo za računalnikom ni delo.
– nisem dolžan povedati materi vse o mojih prijateljih (pa čeprav je zaradi tega užaljena in mi zaradi tega reče, da sem hudoben in me primerja s seboj, kako da mi “vse” pove)
– da, dolžan sem prispevati k stroškom skupnega gospodinjstva, saj sta mi starša veliko dala in mi še dasta veliko, poleg tega pa tudi zaradi dediščine (razlog za razdedinjenje je tudi, če se moralno pregrešim proti staršema)

– da, dolžan sem pomagati svojim staršem, saj so tudi oni meni veliko dali in mi še dajo (hvaležnost za vso pomoč, ki sem jo v otroštvu dobil zaradi zdravstvenih težav, hvaležnost za pomoč pri nakupu stanovanja). Poleg tega moram staršem pomagati tudi zato, da me ne razdedinijo in ob dediščini zahtevajo, da pomoč pri nakupu stanovanja vrnem in dam bratu. Razlog za razdedinjenje je lahko tudi, če se moralno pregrešim proti staršema. Tako piše v zakonu, kako se pa to v praksi uveljavlja, pa ne vem in ne morem dobiti informacij drugje. Upal sem, da mi boste vi pomagali glede informacij.
– nisem dolžan poslušati, kako nisem nič delal in da nimam pravice biti utrujen
– dolžan sem poslušati očeta, kako sem slabo delal, če sem naredil napako, zaradi katere je nastala škoda. Da, tukaj je tudi moja krivda. Dolžan sem poravnati škodo. Sicer pa nisem dolžan poslušati njegovega zadiranja.
– nisem dolžan poslušati, kako zanju 8-urno delo za računalnikom ni delo.
– nisem dolžan povedati materi vse o mojih prijateljih (pa čeprav je zaradi tega užaljena in mi zaradi tega reče, da sem hudoben in me primerja s seboj, kako da mi “vse” pove)
– da, dolžan sem prispevati k stroškom skupnega gospodinjstva, saj sta mi starša veliko dala in mi še dasta veliko, poleg tega pa tudi zaradi dediščine (razlog za razdedinjenje je tudi, če se moralno pregrešim proti staršema)
[/quote]

Spoštovani,

Super, da ste najprej sami odgovorili. Tako bolje razumemo vaš pogled na zastavljena vprašanja. Moje mnenje na kratko je, da nič od tega niste dolžni, razen če sami pristanete na dogovor med vami, s katerim nastane dolg. Če grem po točkah.

– Dolžnost staršev je, da poskrbijo za otroka, predvsem v primeru zdravstvenih težav. To je samo po sebi razumljivo in z zakonom določeno. In otrok ni staršem zaradi tega ničesar dolžan, kaj šele da bi se zaradi tega počutil krivega. Naloga otroka je, da ko odraste, na isti način poskrbi za svoje otroke, ne pa za starše. Seveda tudi do staršev obstajajo določene formalne dolžnosti, vendar to ni povezano tem, kar sprašujete. Da se nekdo pregreši zoper starše pomeni v praksi hudo psihično ali telesno nasilje. Ne pa, da odrasel otrok ne posluša neumnosti, ki jih klatijo starši. Kar se tiče dedovanja, je lahko vaša oportunistična odločitev, da staršem ugajate s ciljem večje dediščine. Niste pa tega dolžni.
– Seveda, se strinjam.
– Se ne strinjam. Vi lahko poslušate kritiziranje (utemeljeno in neutemeljeno), če to hočete oziroma pač to dovolite. Niste pa tega dolžni. Ne glede na to kaj storite. Prav tako niste dolžni poravnati škode, če ste nekomu pomagali in je pri tem prišlo do nesreče.
– Se strinjam.
– Se strinjam.
– Se ne strinjam kot samo po sebi. Dolžni ste, če ste sklenili dogovor – te in te usluge za tak in tak prispevek. Kot seveda tudi starši niso dolžni vam nuditi mama-hotela za dopust.

Niste tega vprašali, ampak dodam kot komentar. Napisali ste, da ste odrasli. V psihološke smislu imate priložnost še nekoliko odrasti. Oziroma razmisliti zakaj vzdržujete psihološko vez starši-otrok s primarno družino. Izkaže se, da zares lahko odrastemo šele, ko povečamo čustveno distanco do primarne družine in starše vržemo iz vloge Staršev v vlogo pač še enih odraslih ljudi. Seveda ostanejo naši starši, pa vendar so le eni odrasli ljudje. S tem nastane emocionalni prostor, da si ustvarimo svojo sekundarno družino in zgradimo socialni krog iz ljudi, s katerimi imamo prijetne dobronamerne odnose. Brez zajedljivega pikolovskega nažiganja.

Lep pozdrav,
Uroš Drčić

Nekaj časa ne hodi k njima pa je zadeva rešena. Reci da imaš delo.

Te popolnoma razumem z isto situacijo pri meni… Pisarniško delo nič vredno, samo fizicno zakaj hodim domov ker imam starša rada in dala sta mi vse kar lahko….

Dolžan nisi nič. Če pa na lastno odločitev greš k staršem zato da ti bo nekdo drug pral, kuhal, pospravljal, razvajal rit … itd., je pa prav da pomagaš okoli hiše. Na koncu koncev starša sta skrbela zate, zdaj sta sama starejša in je prav da pomagaš. Če pa pomagaš samo zaradi denarja, ki ga boš morebiti dobil po njuni smrti, je pa boljše da prekineš vse stike.

Predvsem se osamsovoji in živi svoje življenje. Za začetek predlagam obisk 1x na mesec.