Razhod s partnerko in hkrati dolgoletno najboljšo prijateljico
Pozdravljeni,
Na začetku poletja 2019 sva se s punco, s katero sva bila že predtem dolga leta najboljša prijatelja, razšla. Skupaj sva bila dobra 3 leta in pol. Od tega je torej zdaj že dobrih 8 mesecev. Preden sva postala par sem sanjal o tem, da bi bil lahko enkrat z njo vendar vedno ko je nama kdo rekel, da bova skupaj sva oba vehamentno zatrjevala, da to ni šans. Na koncu sva pristala skupaj. Želja se je izpolnila. Vendar sem potem sam postal nekdo, ki ga, zdaj ko gledam nazaj, ne poznam. Obnašal sem se kot da mi sploh ne pomeni dost, kot da je to sicer lepo vendar ni tako pomembno. Res sem jo razočaral s svojimi dejanji, besedami in še marsičem. Ne vem zakaj sem se tako obnašal. Kot da je bil demon v meni. Saj sva se imela tudi lepo vendar ne tako kot vem, da se imava lahko. Zdaj imam problem, ker si nikakor ne morem odpustiti tega.
Ker vem, da sem delal ful stvari narobe. In to svoji najboljši prijateljici s katero sem si res dolgo časa želel biti. Po razhodu sva se sicer še precej družila in pogovarjala. Mogoče bolj na mojo željo kot na njeno. Verjetno jo bi takrat moral pustiti pri miru. Ona je prišla k meni, jaz k njej. Tudi na enem izletu sva bila, sicer z ostalo družbo pa vendar. Na tem izletu je sama od sebe prišla prespat k meni, ker sicer nisva bila v isti sobi. Čutiti je bilo, da nama ni vseeno. V jeseni je prišlo do ene druge zabave, kjer sva se ponovno znašla oba. Tam sem bil jaz v malo čudnem stanju, žalosten, depresiven… ker vedno, ko jo vidim, vidim kaj sem izgubil. In ona se je tam zabavala kot da ji je čist vseeno in OK… nisem mogel tega kar tako sprejet (pa bi verjetno moral) in sem se trmal (to je moja slabost) in trmasto vztrajal v tem stanju namesto, da bi se zabaval skupaj z ostalimi (in njo). Potem sem hotel oditi domov pa sta me dva prijatelja ustavila. Šel sem ven in se zjokal, ker to spoznanje, koga in kaj sem izgubil, je bilo prehudo breme zame. Naslednji dan sem ji še nekaj pisal in je zgledalo še dokaj OK vse skupaj. Rekla je, da se naj najprej malo skuliram potem pa bomo videli kaj in kako bo… Na koncu dneva sem ji še par stvari priznal in ker ni bilo odgovora, sem ji na koncu napisal, da ne morem več tako naprej, da me ignorira, ko vem, da se imava rada v resnici in bom očitno moral brez nje dalje. Ni bilo odgovora, mogoče je vse skupaj izgledalo kot neke vrste (čustveno) izsiljevanje z moje strani, da bi dobil nek odgovor, potrditev od nje. Nisem mislil tega, samo hotel sem ji predstaviti svoje občutke in kako res jo imam rad in da sem res premislil o vsem skupaj. Vem, da bi zdaj delal vse čisto drugače in bi ji v bistvu nudil vse tisto po čemer je hrepenela.
Ona zdaj trdi, da me je prebolela že med zvezo in me pošilja naprej, naj živim dalje, naj sprejmem nove priložnosti, ki mi jih življenje ponudi. Sicer to težko verjamem, glede na to, da sva se po razhodu še družila. A vendar, z nekim kančkom “upanja” zame, pove tudi, da če bo kdaj ponovno začutila nekaj do mene, da mi bo rekla. A da so za to vseeno zelo majhne možnosti. Ve, da sem drugačen vendar pravi, da ne more “iti čez to”. Da ve, da se da, a da ne more. Če pa bo kdaj pripravljena, da je pripravljena tvegati to, da bo takrat mogoče prepozno.
Jaz bi ji samo rad nekako pokazal in dokazal, da nama je lahko lepo. Ker si res ne bom odpustil tega kar sem naredil. To niti nobeden od prijateljev ne razume. Ona meni pomeni res ogromno. Vedno sem ji stal ob strani in ona meni. Še v času, ko sva bila samo prijatelja. Zdaj pa se niti pogovarjati ne morem z njo, kaj šele, da bi se kdaj videla. Pogrešam pogovore z njo, smeh z njo, njeno bližino. Vem, da se v osnovi poznava do potankosti, eden drugega.
Res si želim, da bi začutila spet nekaj do mene. Pa ne vem kako to pri puncah doseči? Oz. pri punci, ki je s teboj marsikaj preizkusila in doživela, doseči to? Se to sploh da? Lahko rešimo to nastalo situacijo?
Vem, da ni edina, zavedam se svojih kvalitet in tudi slabosti. Vem, da oba lahko dobiva partnerja hitro, če si to želiva ampak… a veste, ko se prepozno zaveste, da je ONA tista, prava? Ne nujno najboljša, najlepša in ne vem kaj vse, a vendar zame ravno to.
Zdravo,
Najprej bi povedala: WTF, pa KVA ti je!?!?!
Globoko vdihni, izdihni in ponovi.
Vidim, da imaš zelo težko obdobje (za sabo in še vedno), in mi je res hudo, ker vem, da se je vsak vsaj enkrat norca delal iz belega kruha in se zafrknil zaradi (trenutnih) okoliščin.
Če sta bila dolgoletna prijatelja, in ti je tako hudo, da se začneš jokat, ko jo vidiš – to je res hudo. Mislim RES HUDO!
Hkrati pa, če si bil žleht in hladen, tudi razumem, da ona ne more kar požrt in prezreti vsega skupaj in spet skočiti nazaj, ker po pravici povedano – jaz ti ne bi verjela. Res ne, ne bi verjela, da si iskren, da si želiš “popraviti” in, da bi bilo drugače. Verjetno ima tudi sama veliko vsakodnevnih opravil in skrbi, ter nima časa, niti energije, se ukvarjati z živčnimi izbruhi in užaljenostjo.
S tem v mislih, globoko vdihni, izdihni, zberi pogum in pojdi s šopkom rdečih vrtnic do nje, in ji povej, da si nesrečen, da jo pogrešaš, da ti je žal in če ti da možnost za karkoli obnoviti – razmerje ali samo prijateljstvo. In ji pusti, da se sama odloči, koliko ti še zaupa, ti pa ji DOKAŽI, da si vreden tega zaupanja in še več.
IN NE ZAJ*BI ŠE ENKRAT!
Zaupanje se zelo dolgo gradi in hitro poruši. Če sta bila 3,5let skupaj in še prej prijatelja, ti zdele povem, da ji težko ne bi bilo mar zate, samo to ne pomeni, da se ni s teboj opekla.
Vrtnice, opravičilo in DOKAŽI, da ne bo spet isto. Glej, da boš pripravljen, tudi na status dobrega znanca, s katerim se gre kdaj na kavo. In če se boš “skuliral” boš lahko napredoval nazaj – samo bodi potrpežljiv in ne rini “vse ali nič”.
tako kot si opisal “po 8mesecih je nisem pozdravil, potem pa čustvene SMS pisal”.
Razumem, da ti je hudo – ampak izpade kot, da se norca delaš.
Pojdi z rožami (ali kakšnim veliko bolj osebnim darilom), (fizično) do nje, se opraviči, prosi za še eno možnost – bodisi za resno zvezo, prijateljstvo ali samo poznanstvo IN SE IZKAŽI!
Čisto na kratko:
– ti se zaradi obnašanja počutiš dolžnega njej.. bil si “grenak in hladen”, ko je ona cvetela.. težil si, ko je ona “živela”..
– Skuliraj se pa ne rini vanjo preveč, čez kakšen mesec (četudi se ti zdi da bo prepozno) jo pokliči, povabi na večerjo (brez dotikanja in čustvenih izlivov) pa ji povej, kakšen kreten si bil, da si se tako obnašal.. potem boš videl reakcijo.. in ne pričakuj, da bo v enem tednu vse OK, ker ne bo.. počakaj, da se ti ona oglasi
Pa dobro prej razmisli, če si pripravljen iti skozi vse to.. in če da, to naredi.. četudi ni garanta, da ti bo kaj uspelo.. morda pa res ni bila ravno tvoj tip.. ali pa nisi bil pripravljen na vse skupaj..
Če ti pa ni do nje, ne počni tega, bodi pa pri naslednji previden, da ne boš izpadel tak kreten..
A veš kaj se ti je zgodilo? Egocentričen si in čustveno bolj pri dnu.. če ti je nekdo všeč, mu to pokaži, zadržano.. a mu pokaži.. in ne pričakuj, da se bo vse v življenju vrtelo samo okoli tebe..
Počakaj, da bodo enkrat otroci… boš ti misli, da si mama.. ne ata..
Naredi kaj norega zanjo , kar nebi nihče 😀 ( povabi na kako hudo večerjo , morda ji prineseš rože v službo , morda ji zapoješ podoknico ) morda si malo sramote narediš vendar si bo mislila, da si nor od ljubezni v pozitivnem smislu ali jo pa pelji na posebni kraj kjer imata lepe spomine ) p.s pri meni podobna zgodba vendar sva se 4 leta kasneje spet našla čeprav sem mislila ,da je konec vsega so se najini poti spet nekako združili.
Redkokateri človek na temu svetu ni občutil zlomljenega srca, vendar ta dogodek vzami kot priložnost da zrastes in sam sebe postaviš v realne okvirje. Veliko bi ti lahko napisal na to tematiko pa vendar ko sem sel jaz skozi podobno izkusnjo sta mi najbolj pomagale dve knjigi:
Mark Manson: Attracting models through honesty
in
Corey Wayne: How to be a 3% man (On ima tudi videe na YouTubu, poglej si serijo How to attract your x girlfriend).
Vem, slišita se kot “playerski” knjigi. Jaz sem imel imel enake predsodke preden sem ju prebral, vendar verjemi da sem bil po njima totalno drugačen človek v pozitivni smeri, ne samo zase ampak tudi za tvojo bodočo partnerko katerakoli to ze bo.
Kar se tice tvoje bivse mi verjemi, da jo s tvojim obnasanjem samo odbijas se bolj stran in njej daješ validacijo da je naredila pravo stvar. Če ti je hudo, se ji bos moral sedaj nekaj casa izogibati brez kakrsnegakoli kontakta dokler ne bos uspel zajeziti teh custev, ki trenutno vrejo ven iz tebe. Sprejeti bos moral da je romance kot take konec in da ce bo v prihodnosti namenjeno, da se bosta ze uspela nekje zopet najti. Ce bos pa prebral zgornji dve knjigi pa verjemi da bos nasel drugo punco ki ti bo spodnesla tla pod nogami. Moji nasveti, ki sem se jih moral naučiti the hard way so:
1. The courting never stops. Pomeni, da tudi ko si v razmerju ze dalj časa nikoli ne smes nehat dvoriti punci, hodit na zmenke z njo, ji namenjat tiste male pozornosti na katere je nora itd… To je verjetno najvecja napaka zaradi katere grejo stvari hitro narobe.
2. Postani dober komunikator in razumi kako moras s puncami kontaktirat in kaj zares želijo (stabilnost, odločnost, skalo po domace povedan)
3. Sedaj imas idealno sanso, da spet najdes samega sebe in zrastes ter se naucis na svojih prejsnjih napakah, da ne bos zamudil priloznosti s kaksno drugo punco v prihodnosti.
Vem, da je tezko ampak verjemi, da se bo vse končalo tako kot se mora.
Srečno!
Iskrena izpoved zgodbe, za katero še je pa vendarle upanje. Rdeča nit zveze je premalo spoštovanja do ljubljene osebe in drugo, kako popraviti zadeve? Kot ste opisali, preko sms-ov in čustveni izlivi.. To nikakor ne bo obrodilo sadov. Potrebni so majhni koraki, ne čez noč, kar seveda je pri vseh stvareh v življenju tako. Mogoče nevsiljivo povabilo nekam, kjer sta se že nekoč lepo imela in debata o vajini skupni prihodnosti seveda ne pride v poštev(na izzi, seveda pozornosti ne sme manjkati) Čim manj pogovorov za nazaj in čim manj za naprej 🔛. In tako naj se dogaja par mesecev, da se bo privadila, da vam je vnderle žal.Vztrajati bo treba z ponižnostjo, to moram podariti. Vse dobro.
Ko berem tvojo objavo imam občutek kot da doživljaš isto, kar sem doživljala sama, nekaj časa nazaj. Za razhod sem bila kriva v veliki meri sama, potem sem šele ugotovila kaj sem imela in kaj sem izgubila. Prvih nekaj mesecev je bilo zame prava muka. Od same žalosti sem tudi hudo zbolela. Potem se pobereš. Še vedno sem razmišljala o njem, ampak sem nekako sprejela življenje in šla naprej. Tudi on je šel. Vmes je imel novo punco in nisva se slišala in videla več kot 1 leto.
Potem pa je sam stopil v kontakt z mano, dobila sva se in ugotovila da sva se pogrešala. Danes sva poročena.
Ne pravim, da bo pri tebi isto, vem pa, da s svojim trenutnim ravnanjem pri punci ne boš veliko dosegel. Daj ji prostor in čas, pa se bo odločila kako in kaj. Vem da je hudo težko, ampak ko sprejmeš, lažje živiš. Mogoče pa tudi za vaju še pride čas 🙂
Spoštovani,
v sodelovanju med MON in moderatorji je prišlo do organizacijske zmede, zato šele zdaj odgovarjam na vaše vprašanje in objavljam odgovore ostalih bralcev foruma.
Iz vašega zapisa bom izluščil nekaj svojih misli, za katere menim, da bi vam lahko koristile pri sklepanju partnerstva.
Prva misel je tole. Pravite: »Vendar sem potem sam postal nekdo, ki ga, zdaj ko gledam nazaj, ne poznam. Obnašal sem se kot da mi sploh ne pomeni dost, kot da je to sicer lepo vendar ni tako pomembno. Res sem jo razočaral s svojimi dejanji, besedami in še marsičem. Ne vem zakaj sem se tako obnašal.« Zelo dobro bi bilo razumeti vašo psihološko logiko, ki je v ozadju te spremembe. Za zdaj vemo, da se je v času kvalitetne partnerske veze aktivirala določena psihološka logika, ki pred tem ni bila aktivna. Zato ste se počutili in vedli ‘neobičajno’. Ta hip torej ne poznamo te logike, vemo pa da obstaja. Če vam ta logika tudi v prihodnosti motila kvaliteto življenja, jo je smiselno raziskat in razrešit v nekem svetovanju ali psihoterapiji. Običajno ugotovimo, da so v ozadju določena prepričanja, ki izvirajo še iz otroštva. Nekdo recimo verjame, da sam ni dovolj dober in vreden ljubezni, da bi si zaslužil kvalitetnega partnerja. Zato lahko sabotira vezo, da bi (spet nezavedno) dokazal, da to globoko prepričanje drži. V smislu: »Evo spet je potrdilo, da sem slab.« Druga možnost je recimo, da nekdo verjame, da jo morajo imeti vsi radi. Take osebe ne bodo zanimali partnerji, ki jih je lahko ‘osvojiti’, ampak želijo dokazat, da lahko osvojijo kogarkoli. Zato si najdejo nekoga, ki ga je težko osvojiti in se zelo trudijo. Če jim ga uspe osvojiti, njihova motivacija za partnerstvo pade in lahko iz tega razloga sabotirajo vezo. Da bi v naslednjem koraku spet iskali nek ‘težko osvojljiv vrh’. Tretja možnost bi bila, da gre oseba v partnerstvo z neko idealizirano podobo o drugem partnerju. Ko čez čas ugotovi, da je partner samo resnična oseba, ne pa princesa naših sanj, lahko pade motivacija za partnerstvo. Skratka logike so lahko različne.
Druga moja misel. Pravite: »a veste, ko se prepozno zaveste, da je ONA tista, prava?« To kaže na eno najbolj pogostih zablod glede ljubezni. Ta zabloda, da na svetu obstaja za nas ena in edina ljubezen, s katero bomo imeli res super partnerstvo, je na prvi pogled zelo mamljiva, je pa hkrati tudi zelo škodljiva. Zaradi te ideje mnogi trpijo, iščejo tega ‘idelanega’ partnerja do 45 leta, ostajajo sami, nimajo otrok, so nezadovoljni v svojih ‘realnih’ vezah itd. Ta zabloda je v zahodni družbi tako močna zaradi kombinacije dveh faktorjev. Ker imamo ljudje psihološki mehanizem projekcije – da svoje notranje idealne podobe projiciramo na druge ljudi. In tega, da so naše notranje podobe idealnih partnerjev zelo okrepljena zaradi medijske izpostavljenosti. Skratka, to prepričanje, da obstaja idealna ljubezen za nas, je praktično garancija za nestabilno in nezadovoljujočo vezo.
In tretja misel. Sprašujete: »Res si želim, da bi začutila spet nekaj do mene. Pa ne vem kako to pri puncah doseči? Oz. pri punci, ki je s teboj marsikaj preizkusila in doživela, doseči to? Se to sploh da? Lahko rešimo to nastalo situacijo?« Mogoče seveda je, vendar težko na način, kot ste zastavili. Pravite: »Jaz bi ji samo rad nekako pokazal in dokazal, da nama je lahko lepo. Ker si res ne bom odpustil tega kar sem naredil.« Videti je, da želite malce na silo nekaj dokazati – npr. da bi sami sebi lahko odpustili. To, da jo silite v nekaj, česar očitno ne želi, ni dober temelj za partnerstvo. Predlagam, da raziščete svojo logiko, ki je v ozadju vaše spremembe tekom veze in v ozadju tega, da sedaj poskušate na silo vzpostaviti vezo nazaj. Mogoče gre celo za isto logiko. Če boste to raziskali, boste imeli od tega korist celo življenje.
Lep pozdrav,
Uroš Drčić
Kakšen pa je vaš nasvet za morebitno rešitev, ko ste rekli, da “Mogoče seveda je, vendar težko na način kot ste zastavili.”? Kaj lahko naredim, da bi si maksimalno izboljšal možnosti?
Dejstvo je, da je od tega že 8 mesecev in vsak naslednji dan je lahko dokončno prepozno v primeru, da v tem času spozna koga drugega?
Spoštovani,
Zvenelo bo paradoksalno, ampak mislim, da kar drži. Maksimalno si boste izboljšali možnosti, ko boste opustili fokus na to kako bi si maksimalno izboljšali možnosti. To bi pomenilo več stvari.
Prvo je, da slišite in sprejmete, kar vam bivša partnerka sporoča. Dokaj jasno je rekla ne. Da vas je prebolela že med vezo, da vas pošilja naprej, da ne more … Ker niste slišali njenega sporočila »ne« in še z večjim pritiskom želeli doseči svoje, je tudi ona uporabila veliko močnejše sporočilo – ignoriranje. Res pa je, da so vaši občutki upravičeno zmedeni, ker vam bivša partnerka pošilja dvojna sporočila. Po eni strani pravi ne, po drugi pa pride prespat, pravi, bomo videli kaj bo, če bom še kdaj začutila… Vendar je bivša partnerka veliko bolj jasno rekla ne kot ja, zato imate večje možnosti, če sprejmete ta ne. To bi recimo imelo za posledico, da bi bili na naslednji skupni zabavi tudi vi sproščeni, predvsem pa je ne bi več silili v nekaj, česar ne želi.
Drugo je, da poskušate bolje razumeti sebe. Videti je, da ste iz mojega prvega odgovora vzeli samo tisti košček, ki je namigoval kako bi lahko z večjo verjetnostjo dosegli svoj cilj. Ostala sporočila pa spregledali. Ne vem če to drži in tudi če drži, to seveda ni nič narobe. To poudarjam, ker menim, da v tistih vsebinah ležijo koristnejša vprašanja in odgovori. Kaj je razlog, da ste tako fokusirani na svoj cilj, da drugega kar preslišite? To je tudi paradoks: »tako te ljubim, da me sploh ne zanima kaj ti hočeš!?« Kako da verjamete, da »Vem, da bi zdaj delal vse čisto drugače in bi ji v bistvu nudil vse tisto po čemer je hrepenela.« To je sicer mogoče, ampak malo verjetno. Ravno zato, ker ne razumete še zakaj ste vezo sploh sabotirali v prvem koraku. In če boste to raziskali, se boste počutili bolj stabilno in umirjeno. To se bo prav tako videlo na naslednji skupni zabavi, kar bo spet povečalo verjetnost.
S tem sva dosegla kvoto dveh odgovorov na isto temo na forumu.
Lep pozdrav,
Uroš Drčić
Če smem ponovno izraziti svoje mnenje (na drugačen način), bi pa omenila, da sem le laik ter moje znanje izvira iz lastnih izkušenj in samopomoči iz YouTube-a (bila bi zelo vesela, če bi bil mag. Drčić pripravljen skozi prste pogledat glede kvote svojih odgovorov, in popraviti/obrazložiti napačne in narobe razumljene informacije)
Menim, da je “bivša” konsistentno izražala svoje mnenje – bila sta dobra prijatelja vrsto let, 3 leta in pol par ter razšla zaradi “njegovih” čustvenih stisk, kar mu je tudi jasno nakazala (naj se skulira). Glede na to kar sem prebrala (med vrsticami), ji je še vedno zelo globoko mar zanj, vendar ne zmore obvladovati/prenašati njegovih drastičnih nihanj razpoloženja (najprej je ne pozdravi v klubu, nato bombardiranje s čustvenimi SMSi).
Menim, da je dvoumno njegovo razumevanje situacije oziroma, da je kriva čustvena deregulacija – emotional dysregulation (normalno naj bi zaznava potekala okolje-misli-čustva, pri ED oz. ČD pa zaradi čustvenega stanja iščeš razlog v okolici).
Hkrati menim, da ima težavo z disociativno motnjo identitete (dissociative identity disorder), kjer pretirano spreminja suprastanje, glede na okolje (po domače: vede se glede na to ali je npr. v službi, doma, na zmenku…) Kar je tudi izrazil, ko je napisal, da se ni prepoznal, ko sta bila par.
Pomoje, bi bila “bivša” zelo dober podporni kader in pomoč pri njegovem čustvenem zorenju, če bi se odločil zanj.
Močno dvomim, da bi mu odrekla pomoč in podporo (tudi če je le ena kavica na mesec), v primeru, da bi dokazal in kontinuirano dokazoval, da se resnično želi izboljšati.