Grozna dilema
Tukaj pišem, ker sem v zelo težki situaciji in ne vem več kako naprej. Izvedela sem, da oče vsem na očeh vara mamo in ta ženska je tudi noseča. Logično bi bilo, da povem mami, ampak ker jo poznam dovolj dobro, vem da ločitev ni pogoj, edina najbolj verjetna pot bo samomor. Od njega je finančno odvisna, izolirana in zavrača strokovno pomoč. Kako naprej? Tukaj sploh ni pomemben oče, ne mislim razpravljat o njem, škoda vseh besed, skrbi me samo za mamo. Ali naj jo pustim, da živi varno v svoji nevednosti / sprenevedanju, da je vse v redu ali naj ji povem in s tem posledično uničim življenje vsem.
Spoštovani,
preden napišem svoj komentar vas prosim za informacijo koliko okvirno ste stari vi in koliko mama?
Lep pozdrav,
Uroš Drčić
Spoštovani,
res je, da je to, kar ste zapisali, samo majcen in najvišji vrh ledene gore, ki se imenuje zakon vaših staršev – po drugi strani pa ste svojo dilemo že začeli razreševati.
Kakor vas razumem, bi bilo vaše razkrivanje očetovega ravnanja materi nekaj, kar bi, kot pišete, vsem uničilo življenje. Zato tega verjetno ne boste storili. Vendar vas nekaj zelo močno nagovarja, da bi s hiše svojega življenja ob starših strgali fasado. Vprašanje je, zakaj.
Kajti tisto, kar je vaš, res samo vaš problem, vidim nekje drugje. Koliko se počutite odgovorni za prej omenjeno ledeno goro? Koliko ste se v letih življenja ob mami, ki je, kot pravite, finančno odvisna od moža, izolirana in zavrača strokovno pomoč, navadili biti njena skrbnica, nosilka njenih (potlačenih) čutenj, prevajalka njene komunikacije z »zunanjim« svetom, tako da mama lahko varno živi »v svoji nevednosti / sprenevedanju, da je vse v redu«? Koliko ste zaradi tega prepričani, da imate moč, da »uničite življenje vsem«? Ali je to objektivna resnica ali samo prepričanje, v katerega bi bilo dobro posvetiti z močno lučjo, preveriti, koliko je v skladu z resnico, in ga po potrebi preoblikovati?
Samo ugibam lahko, koliko ste materialno oz. prostorsko povezani s starši. V vsakem primeru, naj bodo vaše okoliščine kakršnekoli, se mi zdi glede na vaša leta smiselno, da začnete razvozlavati popkovnico in zakon staršev prepustite njima, sami pa se postopoma razbremenite tega občutka odgovornosti.
Iskreno vam želim srečne korake v to smer.
Sem let tvoje mame.
Moja mama je bila takšna: finančno in socialno odvisna od očeta, sama se je izolirala od vseh in ni hotela nikamor sama, vse življenje je bila tudi depresivna in vedno smo morali hoditi po prstih okrog nje. Oče jo je varal diskretno in brez dodatnih otrok. Vsem se je smilila, ker je imela težko življenje, oče ni bil dober čustveni partner.
Depresiji so se potem pridružile še telesne zdravstvene težave. Za zdravnike, zdravljenje smo bili odgovorni otroci, predvsem jaz kot edina hči. Vse odraslo življenje sem se ukvarjala z maminimi težavami, pa ti potem zdravniki še očitajo, zakaj niste tega, zakaj ne onega. Več sem se ukvarjala z njo kot s svojimi otroki, resno. Ona se je revca z vsemi štirimi prepustila drugim, prepustila odgovornost, si s tem prislužila usmiljenje in naklonjenost vseh, ki so jo poznali – kako komot, a ne. Ni bila odgovorna za reševanje svojih težav, za svojo srečo, zdravje, odgovorni smo bili vsi ostali, predvsem otroci. Še oče ne, ker so vsi vedeli, kakšen je.
Da bi se jaz tako obnašala, me mož samo nasuva. Da bi jaz to naredila mojim otrokom – ni šans. Jaz sem se tega, kaj počne mama, zavedla šele v zrelih letih. To je podobno kot s tisto pregovorno žabo: če počasi segrevaš vodo, niti ne ve, kdaj se začne kuhat, če jo vržeš v krop, pa skoči ven. Zdaj vem, da takšni ljudje niso ubogi, pač pa čustveni in energijski paraziti. Cela družina je plesala tako, kot je mama jokala. Sploh ji ni bilo treba ničesar zahtevat, se prepirat, vpiti, cepetati. Samo solze je nabrala in smo bili vsi ponižni.
Kar se dogaja, so zakonske težave tvoje mame in očeta, ne tvoje. Ona dva morata to rešit, se pogovorit, odločit, kako naprej … Njun odziv ni tvoja odgovornost, je odgovornost tvoje mame in očeta. Prav tako ti pri teh letih ločitev staršev ne more uničiti življenja, če si ti zdrava odrasla oseba. Niti smrt staršev ti ga ne sme uničiti. Se strinjam s svetovalko, da je skrajni čas, da razmejiš svoje življenje in to, kaj je tvoj problem, od tujega. To ni enostavno in oglašala se ti bo vest, sploh ženske si znamo naprtit vse probleme tega sveta. Mami ne odrekaš podpore, ampak ji priznaš, da je samostojna, sposobna ženska, ki se zmore spopadati s svojimi problemi. Tako bi jaz danes gledala na to in ji rekla, če bi lahko zavrtela čas nazaj.
Pozdravljeni,
slučajno sva z Jano hkrati pričela pripravljati odgovor na vaše vprašanje. Zato sem jaz poslal vprašanje o starosti, Jana pa je že pripravila celovit odgovor. Moj odgovor bi bil zelo podoben Janinemu in tudi temu, ki ga je poslala ‘ena taka hči’.
Lep pozdrav,
Uroš Drčić
Hvala vsem za odgovore in še posebej hvala vam ena taka hči za delitev osebne izkušnje. Imam svojo družinico, obveznosti, skrbi in se zavedam, da se mama podzavestno čustveno obeša name in to mi uničuje zdravje. To, da ti starši omenjajo samomor in partnerske težave že od otroštva, je zelo narobe, tega se zavedam, se poskušam distancirat, ampak je tako prekleto težko. Samo želela sem dobiti kakšen namig, če ravnam prav, da se ne vmešavam in prepustim usodi.
Hm..Sedaj me zanima zakaj je oče zavil k drugi ? Mamo ste opisali kot neko noćno moro . Pravite ,da ne bo znala tega sprejeti in se bo morda raje zatekla k samomoru ? Bi bilo zelo dobro ,če bi mama najprej sebe v red spravila ,ker mogoče je pa že dolgo takšna in lahko oče potem počne kar pač počne .
Mami je treba njeno realno sliko nje same potisniti pod nos pa se bodo mogoče stvari začele drugače odpletati.
Ko sem jaz prvič (in zadnjič) svoji materi rekla, da je odrasla in odgovorna oseba in lahko stori samomor, me je čustveno izolirala od sebe. In s tem mi dala priložnost, da odrastem. In dojamem, da me je manipulirala ohoho let. Poglej na MON in MOM forum. Se boš našla.
Btw, so se vam datumi zmešali?
glavno orozje vsake zenske na tem svetu je da cim bolj ugaja moskim in jih zapeljuje ko zenska to izgubi izgubi vse na svetu in skoraj siguren sem da je tvoja mama to orozje izgubila ali pa ga nikoli ni imela ko zenske to lastnost zacnejo izgubljat se zacnejo tezave in padejo v zacaran krog torej vec tezav in potem izgubljajo lepoto ki je kot sem rekel najmocnejse orozje zenske na tem svetu
Ja, pusti tako. Vse skupaj boš poslabšala, če boš poskušala reševati. Če mama ve in nič ne stori glede tega, potem tudi ti ne rabiš. V kolikor pa ne ve, pa je ne boli. Itak bo enkrat izvedela. Nič ne boš naredila, če ji boš povedala. Itak bo zanikala ali pa, kot pišeš, kljub temu posegla po svojem življenju.
Največ lahko storiš v njeno dobro, da je o tem ne sprašuješ in se še naprej delaš, da nič ne veš.
Sama si napisala, da zavrača strokovno pomoč in, da sr bojiš, da bo naredila samomor. Glej samo, da ga ne bo naredila zaradi tvojega vmešavanja, par let /mesecev prej. Potem jo boš pa imela na vesti.
Spremljaj dogajanje iz ozadja.
Pa sej verjetno ve za to, ce praviš da je tako bolno navezana na njega. Me ne bi presenetilo ce bi se za noseco fuflo, oceta in kasneje otroka skrbela tvoja mama. Ne vem kaj naj ti svetujem. Js bi ji 100% povedala. Vzemi jo k sebi pomagaj se ji spravit na noge in to je to. Očeta pa na cesto. Upam, da sta poročena ker bo fajn kasirala ko bo na sodišču povedala da je med zakonom nafilal drugo afno 😀 ni to samo v filmih tudi pri nas s tem dosežeš marsikaj. Povem iz lastnih izkušenj. Ampak ja, vsekakor bi ji povedala.
Stavit grem stotaka, da mama vse to ve že dolgo prej, kot hči. Hči je na en odrasli dan ugotovila vsa zgrožena kaj dela oče in zdaj “špara” mamo. A mama je to vedela že davno in je s tem “šparala” hčer. Obstaja možnost, da ni tako. Da ni tako, da želi hčer obvarovati pred resnico a skoraj ne morem verjeti, da mama ne bi vedela ničesar. Sploh, če se oče ne trudi skrivati. Bodisi živi v zanikanju – drezanje vanjo bo poslabšalo trenutno družinsko (in njeno) ravnovesje, bodisi imata z možem “dogovor”. Jo mož tepe, kako je do žene? Ženska po 30 letih zakona pač VE, kje zakon je in ne rabi imeti fizičnega dokaza, da go on namaka drugje. Verjetno ta ni prva in ne edina. Tale čorba se je začela že davno prej, morda ko se je rodila hči. Sestavine pa sta prispevala oba. Konec konec se mi zdi, da želi hči to povedati mami zaradi sebe; da si sama pomiri duha. Če je oče korekten do matere, je vse OK. Zelo verjetno je, da je mama že dolgo kazala taka psihične težave, katere je mož – grem spet stavit stotaka – reševal, oz. poizkušal po svojem znanju, dokler je mogel. Nato pa obupal. Včasih nekdo pač noče biti rešen. Ne želi pomoči. Želi igrati igro žrtve. Mama je finančno odvisna od očeta. Očitno mož skrbi zanjo in ni bilo zaslutiti nasilja ali česarkoli. Torej OK; ustvarila sta si ravnovesje, kot sta si ga znala. Očitno ima s tem največji problem hči. Na njene mestu bi se pogovoril z očetom in izvedel resnico. Vsekakor oče ima čustveno stabilnost v novi osebi in ga tak pogovor ne bo dotolkel. To je zame prava pot.