Stara sem 35 let . Moški s katerim sem v razmerju je istih let . Oba imava svoje stanovanje manjše kvadrature . Lahko rečem , da sva si naklonjena , sva si všeč itd…
Imam pa obcutek , da bi on to najino razmerje rad spravil na minimum . To vidim po pogovorih , ki jih imava in z njego strani ne vsebujejo načrtov, zamisli in predlogov za prihodnost .
Kot , da si želi , da sprejmem nekaj kar njemu ustreza . Nekoč sem ga vprašala o tem zakaj nič ne stori , recimo korak naprej pa je odgovoril , da čas ni primeren . Skupaj sva 7 let . Najina srečanja se sučejo na nekaj uric in obvezen seks .
Ker me določene stvari pri njem motijo sem tudi jaz bolj zadržana do njega in ne silim s to temo o resni zvezi preveč vanj. On , kot bi se bal zavezanosti saj ga nič ne moti , da tak minimum , ki mi ga nudi ne povzroči večjih zapletov . Ampak mene grize . Zdi se mi , da bo vedno tako in da bo na koncu storil nekaj le zato , da bi meni ustregel . . Glede otrok sva si enotna , da jih ne bova imela . Jaz enega otroka imam on pa tudi .
Sem bolj angažirana v zvezi kot on in še kaj dodatno predlagam . On pa bi najraje preživljal čas z menoj v svojem enosobnem stanovanju in da mu poleg razmerja obvezno ostane še svoboda .
Je to sebičnost , strah , ali kaj ?

Spoštovana Vikolčica,

zahvaljujem se za vaše pismo in opis dogajanja. Lahko si predstavljam, da vas doživljanje vajine zveze jezi in skrbi. Če začnem od konca, bi na vaše vprašanje glede sebičnosti in strahu odgovorila, da ste kar dobro ocenili že sami in se tudi meni zdi, da je za vsem tem verjetno oboje. In še kaj. Situacija je po moje sicer bolj kompleksna, vključuje tudi vajina, vaša in njegova podzavestna prepričanja in občutke in bi bilo zgolj določiti »to je to« čisto premalo… Tu je še vprašanje razlogov, ozadja, kaj vas in vaju oba situacija skuša naučiti, vprašanje odločenosti obeh razumeti sebe in drugega, obojestranske pripravljenosti kake stvari ozavestiti in spreminjati pri sebi, vprašanje osebne predelanosti vajinih predhodnih razmerij, iz katerih imata otroke, odnosov iz izvornih družin itd…. Vprašanje je kaj boste s tem storili sami in če bo kaj storil on, saj se mi zdi, da je z vaše strani zelo velik fokus na njem (v smislu, da ga zelo razumete in tolerirate, ščitite) in premajhen na vas, v smislu ugotavljanja kako je vam ob vsem tem? Kako se vi počutite in koliko lahko že verjamete sebi in svojim občutkom in jih vzamete zares?

Skušam si predstavljati, kako se počutite v takšni zvezi, ki sta si jo ustvarila s partnerjem. Domnevam, da postajate nezadovoljni in vedno bolj jezni ter doživljate neko nepravičnost, saj čutite, da sami (čustveno?) vlagate precej več in se doživljate, da zaradi tega nista enakovredna. oz. da njemu niste dovolj pomembni. Skratka, vam postaja vse to, kar vam on daje premalo, medtem ko partnerju lahko zelo ustreza. Vi delujete kot bolj aktivna oseba, on po vaših opisih bolj kot pasivna oseba. V tem je lahko vir privlačnosti, kasneje pa tudi vir nesporazumov in jeze, prezira. Tu se odpre področje aktivne in pasivne oz. odrasle in otroške drže, vprašanje (ne)odgovornosti, razmejevanja, jeze, strahov in drugih čustev, telesa, vajinih pogovorov in komunikacije…

Vaša opažanja glede minimuma z njegove strani v razmerju zelo verjetno držijo, vprašanje pa je kako to, da sta do takšne situacije prišla. Ali on ve, da se vi počutite jezni, morda tudi ogoljufani? Ste mu s čim to tudi vi omogočili? Je morda problem tudi v vaši večji angažiranosti, njemu pa posledično ni potrebno kaj dosti – in mu tako lahko tudi zelo ustreza? ? Ali se njemu tudi zdi, da vam daje premalo (glede na to,kar vi v resnici potrebujete, in ne na to kar on misli, da vi potrebujete)? In če mu ne poveste kako vam je, kako naj bi on vedel, da niste zadovoljni? Na vašem mestu bi začela partnerju jasno govoriti o tem kar vas jezi, moti in boli ter vztrajala pri tem, da vam tako ni več sprejemljivo in se ne boste mogli zadovoljiti z odgovori, ki vas ne pomirijo ali vam povedo premalo… O vsem tem in še marsičem bi se bilo potrebno začeti pogovarjati, morda tudi s pomočjo psihoterapije.

Vse dobro vam želim.

razumem njega, to mu odgovorja in to ima.
Ne razumem pa, kaj bi ti rada? Družine nočeš imeti z njim, hočeš samo več uslug morda?

V sedmih letih bi pa ja lahko bila skupaj. Razen, če obema tako odgovarja. Sex in svoboda, ko nista skupaj.