Pozdravljeni,
Bom povedala naprej da sem tujka ,ker je itak povezano s mojo zgodbo.
Sem živela v Ljubljani 6 let , in sicer sem imela cilje in to je bil en od mojih največji ,da bom ostala tam in pridobiti stalno bivanje . Ker sem se zares adaptirala in sem bla zelo srečna. Potem sem spoznala mojega fantja ki ni iz Slovenije,in po nekaj mesecov se je odločil da sledi svojih sni in naj gre zelo daleč. Ni hotel ostati v Ljubljani . Je pa vedel da sem rabila njegovo podporo in da sem bla precej šibka v teh trenutkih kadar so se zgodili nekaj slabih stvari. Po moje je vpal da bom obupala in šla živeti pri njemu . In sicer to je blo zares . Sem šla zarad tega ker sem bla kot zdrogirana v prvem letu zveze in nisem razmišljala trezveno . Vendar to je bil začetek mojih težav . V njegovo mesto in državo se nisem mogla adaptirati in mi ni blo všeč. Sva se kregali veliko .On me je skoz prepričal da bo boljše ,vendar ni blo.
Po 2 letih živlenje tam ,sem se odločila da ne zmorem več tko . On me je prosil da ne zmore brez mene ,in je tudi klical psihologu da vpraša kako je uspel uničiti najino razmerje . Ker pač jst nisem ista kot na začetku veze . Počutim se da sem zgubila vse ki mi je pomenilo . Vse ki sem se veliko trudila in sem si želela. Kot da sem zgubila sama sebi,in ne vem kako naj nadaljujem življenje . Kaj naj delam? Nč me ne osrečuje .Počutim se da ves potencijal ki ga imam da ga ne zmorem uporabiti ker nimam več želja o drugih stvari .
In sicer v ta težek period kadar sem se odlocila končati zvezo ,on je reku da bova poskusili pridit v Sloveniji in najdli službo. Je tudi kupil karte .
Zdej me meni skrbijo velik stvarji. Naprej da tokrat bo zelo težko naj dobim službo ker nisem državljanin eu državih . Potem ker sem zgubila vseh stikov , stanovanje kjer sem živela . Bom začela čisto iz 0 in bo res težko najdit delodajalec ki bi zrihtal stalno prebivanje ,da bom lahk ostala več časa.
Druga stvar ki me skrbi so mojih občutkih do partner ( jeza, frustracije , misel da če bi me zares imel rad ne bi dovolil priti do tega, in po resnici nimam nežnost kot prej do njega). Me je preveč prizadenilo ker je bil edin človek ki sem pustila blizu mojega srca in je to on na nek način iskoriščal.
Kaj mislite vi ,obstaja možnost da bo ponovna vrnitev v Sloveniji rešilo najin odnos ali ne? Želim si spet imeti cilje ,biti ponosna nase da sem nekaj dosegla in da živim svoje sni .

Hvala

Pozdravljeni,

Ja, selitev v tujo državo in prilagajanje na drugo kulturo je zahtevno. Vašo zgodbo vidim kot zgodbo o odraščanju. Najprej ste prišli v Slovenijo, bili zelo srečni, se zaljubili …. da niste več niti trezno razmišljali in odšli s fantom v neznano deželo v imenu ljubezni …. Kako vam zveni? Meni zveni kot pravljica. Potem vas je življenje streznilo, da ste realno pogledali na stvari – kakšno je življenje v tej državi in kakšna je partnerska veza, ko je konec zaljubljenosti. Ta pride vedno. Zaljubljenost ni sestavni del kvalitetne in stabilne veze. Ljubezen pa je. Skratka, jaz vidim vašo situacijo tako. Ja, je boleče, da ste padli na nos, hkrati pa je to dobro za vas – ker s tem čustveno odraščate. Del odraščanja je tudi, da bolj prevzemate krmilo življenja v svoje roke. Pravite, jaz sem partnerju odprla srce, on pa me je prizadel, izkoristi in ni poskrbel zame. Jaz bi se s tem strinjal, če bi bili vi otrok. Za otroka mora nekdo skrbet. Vi pa lahko sami skrbite zase. Vi ste sprejeli iracionalno odločitev, da se boste selili, in ne partner. Sami ste odgovorni za svoje življenje, ne drugi. In lahko poskrbite zase. Poglejte kaj ste se že dosegli. 6 let ste bili v tuji državi, se naučili jezika in se prilagodili. Če ste zmogli to, lahko še veliko stvari. Ne poznam podrobnosti vaše zgodbe. Ampak če ste prvič, zakaj se ne bi še drugič našla v Sloveniji? Lahko ste zadovoljni s sabo ne glede na to ali vam včasih kaj ne uspe. Nežnost do partnerja se vam bo vrnila, ko ga boste prenehali obsojati za nekaj, za kar on ni odgovoren.

Lep pozdrav,
Uroš Drčić